Posts Tagged ‘statistika’


Dobil sem mnogo vprašanj, kako je s tujci v Nemčiji, ali je mnogo turkov, kako je živeti z njimi, in podobno…

Torej biti tujec v Nemčiji je nekaj popolnoma drugega, kot biti tujec v Sloveniji. Medtem, ko je Slovenija precej “čista” država (tudi bivši predstavniki narodnosti drugih republik bivše Jugoslavije in njihovi potomci so Slovenci, pa če komu to paše ali tudi ne), je Nemčija vsaj mestnih predelih (v Frankfurtu je kar ena tretjina od 700.000 prebivalcev tujcev, torej predstavnikov ene izmed 180 tukaj živečih narodnosti ) postala multikurno območje, ki s to multikulturnostjo veliko pridobiva. Prav gotovo se odraža to zelo pozitivno, seveda pa prinaša s seboj tudi kake manj prijetne in pozitivne posledice.

Nemčija s svojo relativno stabilnostjo in položajem, ter ugledom v svetu predstavlja eno boljših lokacij, kjer bi človek želel živeti in imeti neko dostojanstveno življenje. Le to je tudi omogočeno, tako da je na vsakem posamezniku, kako bo to okolje uporabil.

Da pa bi morda bolje razumeli, kaj pomenijo tujci v Nemčiji sem pripravil nekaj številk, ki so mi prišle pod roke z nemškega statističnega urada.

V Nemčiji je bilo leta 2013 registriranih 7.633.628 tujcev, kar predstavlja kakih 9,5% prebivalstva – nemcev je kakih 80 MIO. Povprečen tujec je star 39,6 let in živi v Nemčiji 18,3 let (doba).

Iz evropskih držav je v Nemčijo prišlo 6.051.796 tujcev – 79,3% vseh tujcev, povprečno so stari 40,8 let in so v Nemčiji že kar 20,2 let.

Pregled tujcev iz držav članic EU:

Screenshot374

Screenshot375

Pregled tujcev iz držav kandidatk za EU:

Screenshot376

Screenshot377

Da, Turkov je veliko. Logično, saj so tako kot nekoč Jugoslovani in Italijani organizirano prihajali s trebuhom za kruhom. Danes se njihovo število zmanjšuje. Nekaj na račun tega, da so se gospodarske razmere in priložnosti v Turčiji precej izboljšale in se veliko Turkov odloča za selitev v Turčijo, nekaj na račun spremembe državljanstva (teh je bilo leta 2012 33.266), nekaj pa naravnega upada – smrti.

Skupno je leta 2012 pridobilo nemško državljanstvo 114.637 bivših tujcev.

Švicarjev je 38.841 in so stari povprečno kar 49,7 let.

Nekaj drugih evropskih držav:

Screenshot378

Screenshot379

Pa še nekaj drugih držav:

Screenshot380

Za azil je leta 2013 zaprosilo 109.580 tujcev:

Screenshot381

Top 10 držav, kamor so se nemci najpogosteje izseljevali leta 2012

Screenshot382

Top 10 držav, iz katerih so se tujci najpogosteje priseljevali leta 2012

Screenshot383

Top 10 držav, iz katerih prihajajo tuji študenti – stanje leta 2012

Screenshot384

Morda na koncu povzetek lastnega videnja in občutja, kar pa je subjektivno in ne more biti splošno mnenje. Torej ne glede na to, od kod si, povsod so dobri ljudje in barabe. Družim se z dobrimi ljudmi in izogibam se barabam. Enostavno pravilo.

Sam se med tujci počutim bolje kot med domačini. Zakaj? Ne vem. Morda zato, ker si domačini kjerkoli na svetu lastijo nekaj, kar po moji presoji ne pripada nikomur, oziroma vsem. Morda tudi zato, ker se tujci po večini bolj prilagajajo spremembam, ker so po večini bolj odprti do drugačnosti, ker prinašajo v moje življenje nove nazore, načine razmišljanja in izvedbe, nove pristope, glasbo, okuse in vonjave, pa tudi nova spoznanja. Nekomu bo verjetno vse to odveč, a sam se vidim kot večnega tujca, kjerkoli sem že bil in živel in ponosen sem na to.

Advertisements

Nemški statistični urad (www.destatis.de) je izdal Statistično letno poročilo 2014. Poročilo obsega 693 strani in je na voljo na spletnih straneh urada.

Tukaj bom objavil nekaj zanimivih povzetkov iz izrednega nabora podatkov, ki so me tudi marsikdaj presenetili. Kjer smiselno, pa sem dodal tudi primerjavo s Slovenijo.

  • Meje – Nemčija meji z 9 državami v skupni kopenski dolžini 3786 km. Velja opozoriti, da meje na vodah (morja in jezera) v to številko niso všteta, saj le ta ponekod še ni dokončno dogovorjena – recimo z Dansko

Screenshot348

Slovenija meji s 4 državami v skupni dolžini 1382 km. V nadaljevanju bodo primerljivi podatki za Slovenijo v oklepaju poleg nemške navedbe

Screenshot349

  • Površina in prebivalstvo – Nemčija ima 16 pokrajin v skupni izmeri 357.169 km2 (SLO: 20.273 km2) v katerih živi cca. 80.524.000 prebivalcev (SLO: 2.061.000), od teh 6.640.000 tujcev. Na km2 živi v povprečju cca. 225 ljudi (SLO: 101). 13,5% površine je urbano okolje.

Screenshot352

Screenshot353

Screenshot354

Screenshot355

Screenshot357

Trenutno stanje rojstev je zaskrbljujoče, saj so trenutna števila skoraj identična številkam med drugo svetovno vojno.

Najvišje število prebivalcev je bilo zabeleženih leta 2002 – 82.537.000

  • Gore – Nemčija je ponekod gorata država in od vseh pokrajin najbolj izstopa Bavarska.
Pokrajina višina m Ime vrha
Baden-Württemberg 1.493 Feldberg
Bayern 2.962 Zugspitze
Berlin 115 Müggelberge
Brandenburg 201 Heidehöhe
Bremen 33 Erhebung am Friedehorstpark
Hamburg 116 Hasselbrack
Hessen 950 Wasserkuppe
Mecklenburg-Vorpommern 179 Helpter Berge
Niedersachsen 971 Wurmberg
Nordrhein-Westfalen 843 Langenberg
Rheinland-Pfalz 816 Erbeskopf
Saarland 695 Dollberg
Sachsen 1.215 Fichtelberg
Sachsen-Anhalt 1.141 Brocken
Schleswig-Holstein 167 Bungsberg
Thüringen 982 Großer Beerberg

Screenshot358

  • Najdaljša nemška reka je Ren s svojimi 865 km – od tega jih je kar 695 km plovnih. Za primerjavo najdaljša slovenska reka Sava z 221 km.

Screenshot359

  • Prometna infrastruktura
    • Ceste – Nemčija je prevozna po skupno 230.517 km cest (SLO – 38.874 km), od tega 12.879 km avtocest (SLO – 770 km)
    • Letališča – na 27 letališčih vzleti skupno 1,2 MIO letal (vključno z ultralahkimi in jadralnimi letali). V letu 2013 bilo prepeljanih 181,4 MIO potnikov in 4,3 MIO ton tovora.
    • Največja nemška letališča
      • Frankfurt am Main z 233.000 vzleti,
      • München z 184.000 vzleti,
      • Düsseldorf z 103.000 vzleti,
      • Berlin-Tegel z 84.000 vzleti in
      • Hamburg z 65.000 vzleti.
    • Za primerja – skupaj je bilo v Sloveniji na Ljubljanskem, Mariborskem in Portoroškem letališču 25.524 prihodov letal z 1,46 MIO potniki in 7.661 ton tovora (podatki leto 2009). Največje slovensko letališče, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, je bilo po številu potnikov 127. v Evropski uniji leta 2008.
    • Železnica – skupaj je na voljo 41.427 km tirnic (SLO – 1.209 km)
  •  Jezera – Največja jezera
 Jezero Površina v km2 Največja globina Pokrajina
Bodensee 536 254 Baden-Württemberg/Bayern
Müritz 110 30 Mecklenburg-Vorpommern
Chiemsee 77 73 Bayern
Schweriner See 61 52 Mecklenburg-Vorpommern
Starnberger See 56 128 Bayern
Ammersee 46 81 Bayern
Plauer See 38 26 Mecklenburg-Vorpommern
Kummerower See 32 23 Mecklenburg-Vorpommern
Steinhuder Meer 29 3 Niedersachsen
Großer Plöner See 29 56 Schleswig-Holstein
Schaalsee 23 72 Mecklenburg-Vorpommern/Schleswig-Holstein
Selenter See 21 36 Schleswig-Holstein
Kölpinsee 20 30 Mecklenburg-Vorpommern
  • Nemčija ima na severu stik z morjem in tako tudi otoke. Za primerjavo nam znani Krk meri 405 km2 in Vis 90 km2

Screenshot360

  • Pregled največjih nemških mest
  Mesto Število prebivalcev preb. na km2 Površina v km2
1 Berlin 3,375,222 3,785 891.70
2 Hamburg 1,734,272 2,296 755.30
3 München 1,388,308 4,468 310.70
4 Köln 1,024,373 2,528 405.16
5 Frankfurt am Main 687,775 2,770 257.31
6 Stuttgart 597,939 2,884 207.35
7 Düsseldorf 593,682 2,731 217.41
8 Dortmund 572,087 2,038 210.30
9 Essen 566,862 2,695 325.42
10 Bremen 546,451 1,679 328.31
11 Dresden 525,105 1,599 297.39
12 Leipzig 520,838 1,751 204.15
13 Hannover 514,137 2,518 186.37
14 Nürnberg 495,121 2,657 232.80
15 Duisburg 486,816 2,091 145.66
16 Bochum 362,213 2,487 168.39
17 Wuppertal 342,885 2,036 258.82
18 Bielefeld 328,314 1,268 141.09
19 Bonn 309,869 2,196 302.96
20 Münster 296,599 979 173.46
21 Karlsruhe 296,033 1,707 144.96
22 Mannheim 294,627 2,032 146.86
23 Augsburg 272,699 1,857 203.93
24 Wiesbaden 272,636 1,337 104.94
25 Gelsenkirchen 257,607 2,445 170.45
26 Mönchengladbach 255,087 1,497 192.17
27 Braunschweig 245,798 1,279 220.86
28 Chemnitz 241,210 1,092 160.85
29 Aachen 240,086 1,493 118.65
30 Kiel 239,866 2,022 135.01
31 Halle (Saale) 231,440 1,714 201.00
32 Magdeburg 229,924 1,144 137.75
33 Krefeld 222,026 1,612 153.06
34 Freiburg im Breisgau 218,043 1,425 214.21
35 Lübeck 211,713 988 77.10
36 Oberhausen 210,005 2,724 269.15
37 Erfurt 203,485 756 181.27
38 Rostock 202,887 1,119 97.74
39 Mainz 202,756 2,074 106.78
40 Kassel 192,874 1,806 160.35
41 Hagen 186,243 1,161 167.09
42 Saarbrücken 176,996 1,059 226.43
43 Hamm 176,440 779 91.28
44 Mülheim an der Ruhr 166,654 1,826 77.55
45 Ludwigshafen am Rhein 160,179 2,066 78.87
46 Leverkusen 159,926 2,028 187.66
47 Potsdam 159,456 850 102.99
48 Oldenburg 158,658 1,541 119.80
49 Osnabrück 155,625 1,299 89.55
50 Solingen 155,316 1,734 51.42
51 Herne 154,563 3,006 99.53
52 Neuss 151,486 152 108.83
53 Heidelberg 150,335 1,381 122.09
54 Darmstadt 147,925 1,212 179.60
55 Paderborn 143,575 799 80.70
56 Regensburg 138,296 1,714 133.37
57 Ingolstadt 127,886 959 87.63
58 Würzburg 124,577 1,422 204.05
59 Wolfsburg 121,758 597 63.35
60 Fürth 118,358 1,868 118.69
61 Ulm 117,977 994 99.88
62 Heilbronn 117,531 1,177 44.89
63 Offenbach am Main 116,945 2,605 116.89
64 Göttingen 116,650 998 100.61
65 Bottrop 116,498 1,158 98.00
66 Pforzheim, 116,425 1,188 66.43
67 Recklinghausen 115,385 1,737 87.06
68 Reutlingen 110,681 1,271 105.12
69 Koblenz 109,779 1,044 74.52
70 Remscheid 109,352 1,467 83.08
71 Bergisch Gladbach 109,138 1,313 83.09
72 Bremerhaven 108,323 1,155 93.82
73 Jena 106,915 934 114.48
74 Trier 106,544 910 117.13
75 Erlangen 105,412 1,370 76.95
76 Moers 103,504 1,529 67.68
  • Zakonski stan:
v 1000 Samski Poročeni Vdoveli Ločeni
Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske
17.290 14.748 18.337 18.332 1.020 4.713 2.437 3.240
  • Število rojstev na:
    • mamo nemko – 1,3
    • mamo tujko – 1,8
    • vse mame – 1,4
  • Najpogostejša imena v letu 2013
Punčke Fantki
1 Sophie/Sofie Maximilian
2 Marie Alexander
3 Sophia/Sofia Paul
4 Maria Luca/Luka
5 Mia Ben
6 Emma Luis/Louis
7 Hannah/Hanna Elias
8 Anna Leon
9 Emilia Lukas/Lucas
10 Johanna Noah
  •  Povprečna starost mame pri rojstvu otrok – 2012
Povprečje 1. otrok 2. otrok 3. otrok 4. otrok
30.7 29.2 31.6 33 34.2
  • Pričakovana doživeta starost:
    • Moški 78 let
    • Ženske 83 let
  • Družinski stan:
Pari brez otrok 29%
Družine 28%
Samski 44%
  • Poroke

Medtem, ko je leta 1950 bilo zabeleženo 750.452 porok (11 porok na 1.000 prebivalcev) je v letu 2012 bilo le še 387.423 porok (4,8 porok na 1.000 prebivalcev)

  • Povprečna starost ob poroki:
Leto Moški Ženske
1985 29.8 26.7
1990 31.1 28.2
1995 33.2 30.3
2000 35 31.9
2005 36.5 33.3
2010 37.3 34.1
2012 37.7 34.6
  • Ločitve

Leta 2012 se je ločilo 179.348 parov.


The WordPress.com stats helper monkeys prepared a 2011 annual report for this blog.

Here’s an excerpt:

The concert hall at the Sydney Opera House holds 2,700 people. This blog was viewed about 14,000 times in 2011. If it were a concert at Sydney Opera House, it would take about 5 sold-out performances for that many people to see it.

Click here to see the complete report.


Pozdravljeni!

Počasi bo tri tedne odkar sem tukaj. V mestu nebotičnikov, kulturnega in jezikovnega mixa.

Pa kar od začetka. S hčerkama sem se odpravil 22.  decembra zgodaj zjutraj na pot. Poslovil sem se od večine, nekaterim pa žal nisem uspel javiti ali osebno nameniti par besed, upam, da razumejo saj sem zapadel v časovno stisko. Pa tudi možgani so lahko procesirali le določeno količino podatkov in nalog tako, da sem verjetno kaj ali koga pozabil. Poslovilna v službi je bila prijetna in res sem vesel, da sem lahko delal v takem kolektivu. Ste prave face S&T-jevci!

Torej kot že rečeno smo se v torek odpravili, saj sem imel dogovorjeno predajo stanovanja do 15 ure, tako da sem si dal dosti rezerve. Pot je bila v super, do…. Jah, kaj naj rečem, snežiti je pričelo:) Hvala bogu smo imeli s seboj prenosnik, pa Housa, tako da sta 2 uri mirovanja minili kar relativno ok.

Prihod v Frankfurt je bil pravočasen, tako da smo morali celo urico počakati do primopredaje stanovanja. Primopredaja je minila brez zapletov. Kavcija znaša 3 najemnine in jo je upravnik deponiral ločeno od svojih sredstev. Obresti krijejo (no ne čisto) inflacijo, tako da jo vprimeru da stanovanje vrnem nepoškodovano prejmem nazaj. Plačal sem tudi prvi najemnino, podpisala originalno najemno pogodbo, popisala števce (elektrika, hladna in topla voda), ter preverila če vse dela. Edine nepravilnosti so bile, da en radiator v hodniku (ki ga tudi sedaj sploh ne uporabljam) ni delal, kar so odpravili kar med božičnimi prazniki, ter da predal v kuhinji ni pritrjen pravilno, tako da se snema.

Sledil je klic na podjetje Unitymedia, ki je monopolist za internet tukaj. Kabelska televizija je že napeljana, potrebujem še internet in telefon. Po pogovoru z operaterjem se odločim še za HD reciever/snemalnik in hitro spletno povezavo (32 GB / 1 GB) – cena 30 EUR na mesec, 3 mesece brezplačno. A pride do težave:) Interneta ni mogoče dobiti brez odprtega računa v Nemčiji. Ni problema, si rečem, saj sem planiral naslednji dan da to uredim pri najbližji banki.

Prvo noč smo prespali na Intexovih napihljivih blazinah in moram reči da smo spali odlično. Pravijo, da si je potrebno zapomniti sanje prve noči v stanovanju, vendar sem se zjutraj zbudil brez da bi vedel kaj sem sanjal. No, že ni bilo tako pomembno.

Punci sta fenomenalno. Pozitivni in skupaj smo se prepustili dnevu naproti. Najprej v trgovino za zajtrk in nato na banko. Odločil sem se najprej za Frankfurter Sparkasse ki ponuja spletno banko 1822 direkt. Pa se je zapletlo. Mojster na šalterju mi pove, da letos ne bo nič več?!?!?!?! Si predstavljate kako zabodeno sem ga gledal. Ponovno sem povedal kaj želim, morda me mojster ni razumel. Pa me je, popolnoma, le jaz nisem hotel verjeti tega. Torej povedal mi je postopek in me usmeril na sosednjo Postbank, ki je tudi precej razširjena tukaj. Girokonto, kot pravijo našemu TRR se odpre na osnovi prošnje stranke. Banka se po natančnem pregledu stranke (črne liste, zgodovina poslovanja, itd) odloči ali sploh želi poslovno sodelovati s teboj. Tako da si za ta postopek vzamejo celih 5 dni. Noro, toda kaj čem, potrebno se bo navaditi na tole. Pa pojdimo na Postbank, morda je tu drug svet. Hja, niti ni, vendar mi ženska pravi, da bo račun morda dejansko pred koncem leta. Začnemo postopek. Izročim ji potni list, a ona hoče še nekaj?! Potrdilo o prijavi bivališča v Nemčiji – Meldebestatigung. Nimam ga še. Torej bo potrebno najprej to urediti. Pa se odpravimo na njihovo Upravno enoto na prijavo (Meldstelle). Vse poteka hitro in organizirano, pa še zelo prijazn so.

Ko dobim potrdilo se vrnem na banko (mimogrede Garmin je zakon) in vložim prošnjo za otvoritev računa. Vodenje računa je brezplačno v kolikor je mesečni priliv nad določenim zneskom, tako da bo tole ceneje kot pri nas. Sprijaznim se, da interneta še nekaj časa ne bo:( Soproga je ostala doma zaradi službenih obveznosti, tako da sem upal, da bomo vsaj preko Skypa preživeli božič skupaj. A žal je to padlo v vodo.

Naslednji korak – opremiti stanovanje! Torej kako naj rečem. Na kratko IKEA JE ZAKON! Dejansko sem vse nabavil tukaj, pa še TV v Saturnu in to vse po normalnih cenah. Zelo smo zadovoljni po 5 obiskih Ikee, ki je kakih 15 km od tu. Sledilo je 3 dni montaže in prevažanja. Punci sta mi res pomagali, kolikor sta le mogli in zelo sem ponosen, da imam taki hčerki.

Po božiču se nam je pridružila tudi moja draga, ki je pripotovala z vlakom. Prispela je točno na minuto, kljub izrednim razmeram, ki so vladali po nemških cestah in letališču. 49 EUR enosmerna za EC. Dober deal. Vlak potrebuje 9 ur. Knjiga, MP3, pa gre! Naša mami je dodala še zadnje “touch” mojemu novemi flatu in gnezdo mi je neizmerno všeč.

Mesto – super. Po silvestrovem, ko se je moja družina vrnila v Slovenijo sem ob prekrasnem sončnem dnevu preživel zunaj.

Najprej sem se odpravil od t.i. Europaviertel do Sachsenhausna s hitro železnico (S-Bahn), kjer je moja služba. Imam tri direktne linije (S3, 4, 5 in 6). Tako nikoli ne čakam več kot 5 minut, vožnja pa traja nekje 12 minut. Nato še 6 minut peš do pisarne, ki leži ob reki Main. Od tam se sprehodim ob reki, kjer se množično rekreira kljub nizkim temperaturam (-8) – tek, kolo, sprehod. Odpravim se do Europske Centralne Banke, do stoplnic in do mestne hiše (Rathaus). Vse polno trgovin, hrane, galerij, muzejev, uličnih glasbenikov. Noro, na Zeil (glavna nakupovalna pešpot) igra fant na saksofon, medtem ko se sonce odbija od steklenih nebotičnikov. Pred mestno hišo pa gospod ob spremljavi prepeva odlomke arij pod božičnim drevesom. Veliko turistov in tujih prebivalcev, ki preživijo praznike skupaj z družino ki je pripotovala.

V ponedeljek se prične prvi delovni dan. Sem popolnoma sproščen. Verjamem vas in v moje znanje in iznajdljivost, ter prilagodljivost. Za spodbudo prejmem res veliko SMSov, ki me popoljejo v dan. V podjetju me sprejmejo, kot sem pričakoval. Prvi dan mine v predstavitvah organizacije podjetja in načina dela. Takoj spoznam tudi Ranjana, ki je prav tako pričel na novo tukaj. Tip je neverjeten in postaneva nerazdružljiva:) Ranjan je indijec in je tu sedem let. Pred dvemi leti je pripotovala tudi njegova družina.

V tem tednu sem zopet “študent”. Drugih kolegov še ni, saj so večinam še na dopustu, saj so ta teden počitnice, ali pa so kolegi po svetu pri strankah. Dnevi so kratki. Vstajam ob 6 tih, pred 19 nisem doma.

Urejam še zdravstveno zavarovanje, za kar potrebujem še potrdila slovenske zavarovalnice (E104) , ter otroški dodatek. Davčno številko sem uredil.

Počasi bom skompletiral potrebne obveznosti. Tako se lahko posvetim delu. Ta teden bo potrebno res dobro delati, saj se že naslednji teden odpravljam k svoji prvi stranki – Honda Bank.

Kaj naj še dodam. Vesel sem da sem naredil ta korak in da je sedaj vse teklo relativno v redu. Opažam, da gre vse počasneje tukaj in da se ne hiti brezglavo. Torej če je potreben čas, da se kaj uredi, se to tudi samo po sebi razume. Na to se moram še navaditi, a sem na dobri poti.

Pozdrav tebi, ki prebiraš te moje utrinke. Povej, ti je všeč?


Zgodba se je začela, ko sem začel razmišljati o obiskih v naših poslovalnicah. Poznal sem število transakcij in druge evidentirane podatke in vsi so bili merljivi in izraženi v absolutnih številkah.

Med pogovori z vodji poslovalnic, na temo obiskanosti naših poslovnih prostorov, pa sem vedno naletel na odgovor, ki je bil v mojih očeh relativen in ga ni bilo moč primerjati z ostalimi številčnimi podatki, saj je bil opisen, nemerljiv, posledica občutka. S tem si nisem mogel kaj dosti pomagati. Potreboval sem alternativo – obiskometer. Poznavanje obiska mi namreč pove “novo resnico” in mi poda nov pogled na moje že obstoječe podatke. Vsako leto investiramo veliko denarja v marketinške aktivnosti, trudimo se izbrati najboljše lokacije, investiramo v izobraževanja in zaposlovanje najboljših ljudi na trgu, prirejamo poslovne prostore na tak način, da bodo privabili kar največ obiska – se pravi, moram ta obisk tudi poznati.

Kako torej merim obisk? NetCount je integrirana rešitev, sestavljena iz senzorjev, ki so nameščeni na vhodih, prehodih in drugih opazovanih točkah. Glede na širino prehodov izbiram med IR senzorji ali termičnimi kamerami, ki za razliko od IR senzorjev preštejejo tudi obiske v skupini. Zaznani obiski so nato brezžično posredovani preko majhne komunikacijske naprave na internet in shranjeni na mojem ali ponudnikovem mestu. Podatki so nato dosegljivi preko spletnega portala  ali pa enostavno poslani na moj elektronski  predal ob dogovorjenih terminih.

Že samo poznavanje in grafična predstavitev podatkov povečuje moje zavedanje o dogajanju v mojih poslovnih prostorih. Sedaj končno poznam svoj obisk izražen v številkah in časovnih merskih enotah. Tako najprej prepoznam obdobja najvišje obiskanosti in takoj lahko ugotovim  povezavo s finančnimi podatki. Imamo več poslovalnic, podatke med njimi pa lahko  takoj tudi primerjam in s tem številčno določam ocene in cilje, prav tako lahko ocenjujem posledice investicije v oglaševanje, kar mi daje dober podatek  o pričakovanem obisku v prihodnosti.

Glede na to, da je moje vodilo »Obiski so naše priložnosti – poznavanje priložnosti pa je konkurenčna prednost” gledam na obiske kot osnovo za izvedbo posla, transakcije, nakupa ali storitve. Prav tako pa je lahko obisk le obisk, noben pa ni nepomemben, saj je v sodobnem svetu ena od vrednosti podjetja ali ustanove v prepoznavnosti in t.i. dobrem imenu. »Goodwill« je pri mnogih podjetjih glavni vir vrednosti podjetja, zato vsak obisk pomeni vpliv tudi na dobro ime.

Ocenjevanje uspešnosti prodaje v poslovnem prostoru je ena dimenzija oziroma prvi pogled na uspešnost. Temu elementu pa lahko dodamo še drugo dimenzijo – poznavanje obiska. Ta nam odpre nov skupek informacij o kakovosti  ocene. Poleg tega, da doda utež oziroma “ponder” prodajnim številkam v obliki   Conversion rate (CR)*, pridobimo realno primerjalno vrednost med našimi poslovalnicami, oz. v prihodnosti tudi glede na povprečne vrednostim posamezne industrije.

Razporejanje delovnega časa je ena najbolj pogostih dilem pri upravljanju poslovanja organizacije.

Poslovalnica z merjenjem obiska pridobi podatke o potrebah po delovni sili. Iz samih prodajnih podatkov, kot so recimo računi, ne izvemo dovolj. Merjenje obiska nam da šele jasno sliko ali stranke prihajajo v opazovanem obdobju ali ne.

Podjetje s štetjem obiska svojih poslovalnic pridobi:

  • urne podatke prihodov/odhodov
  • podatke za odločanje – skrajšanje ali podaljšanje operativnega časa poslovalnice za samo pol ure na dan na letnem nivoju pomeni:
    • 125 ur prihranka ali stroška (ogrevanje, elektrika, varovanje)
    • cca. 15 človek/dni – poslovalnice s 4 zaposlenimi 60 človek/dni

Ne pozabimo, da se potrebe in navade ljudi hitro menjajo, zato z rednim pridobivanjem in oceno podatkov lahko pravočasno prepoznamo trende in ukrepamo pred konkurenco.

Drug pogled nam kaže povezavo med obiski in našimi prodajalci.

Kolikokrat slišimo, da so zaposleni pravzaprav naš največji zaklad. Ali pri tem dejansko organiziramo delo glede na kvalitete naših prodajalcev?

Naj dobijo naši najboljši prodajalci tudi najboljše okolje za uspešno prodajo. Najboljše okolje za prodajo pa je prodajni prostor napolnjen s prodajnimi prilikami – obiskovalci.

Zakaj bi najboljši prodajalci zapravljali čas v najmanj obiskanem obdobju? Ali ste kdaj pomislili, da bi z manjšo delovno prisotnostjo ob malo obiskanih terminih pravzaprav nagradili in dodatno spočili svoje najboljše prodajalce, v teh terminih pa izvajali uvajanja, izobraževanja, servisne storitve.

Na kratko povzemimo glavne značilnosti zakaj se moramo zavedati obiska v naših poslovalnicah.

  • Identifikacija števila obiskovalcev po času in prodajnih mestih
  • Identifikacija potenciala mimohoda prodajnega mesta (footfall)
  • Neposredno primerjavo z zgodovinskimi podatki, ki so pridobljeni na enak način in ob enakih pogojih merjen
  • Merjenje obiska na vhodih/izhodih, prehodih in zadrževanje na drugih strateško pomembnih točkah (blagajne, svetovalne cone, prodajno/svetovalne točke, servisnih prostorih, itd.)
  • Spremljanje oziroma primerjavo obiska s podatki prodaje in tako ugotavljati stopnjo uspešnosti prodaje – Conversion Rate (CR).
  • Spremljanje stroškovne učinkovitosti s primerjavo podatkov obiska in stroški prodajnega mesta
  • Spremljanje učinkovitosti investicij (oglaševanje, spremembe v poslovalnici, kadrovske spremembe, idr.) s primerjavo podatkov o obiskanosti prodajnih mest
  • Na podlagi podatkov omogočiti lažje optimiziranje lastnih virov (zaposleni in opreme)
  • Zavedanje in pravočasno prepoznavanje potreb po spremembah na prodajnem mestu
  • Lažje planiranje servisnih opravil
  • Opazovanje vpliva na naše prodajno mesto v primeru sprememb na trgu in v okolju

 Stalno merjenje obiska je postalo nepogrešljivo pri analizi in načrtovanju poslovanja. In tako vsako jutro pri kavi najprej preverim število obiskov.

@ Netica d.o.o.