Posts Tagged ‘parkiranje’


Ker dobivam splošna vprašanja, ki se tičejo življenja tukaj v Nemčiji, morda nekaj vrstic kot odgovor širši množici po 10 mesecih dela in življenja tukaj.

Ker je lahko v drugih mestih drugače, lahko opišem trenutno le dan v Frankfurtu.

Dan se začne nekje v dveh fazah. Jutranjiki, ki nastopijo službeni/šolski del okoli osme ure se torej spravijo od doma med 7:00 in 7:30, ter naslednji val, ki prične okoli 9:00. Teh je več.

Zato se jutranja konica razprostira med tema dvema urama. Javni promet je izredno dober, saj Frankfurt ni veliko mesto. Na voljo sta 2 sistema podzemne železnice (S Bahn, U Bahn), tramvajska mreža, mestni avtobus, ter cenovno ugodni taksiji.

Vozovnica za enosmerno vožnjo (tramvaj, bus, podzemna) stane 2,40 EUR, dnevna vozovnica 6,20 EUR, tedenska 22,40, skupinska dnevna vozovnica (do 5 oseb) 9,50 EUR in mesečna 76 EUR. Terminske vozovnice imajo vključeno tudi pot na letališče (saj se le ta nahaja izven območja 5000 – to je mesto Frankfurt). Z mesečno je mogoče po 19 uri med delovniki in preko vikenda s seboj vzeti eno odraslo osebo, vse svoje otroke ali do 4 tuje otroke.

Parkiranje: Večina novejših stanovanjskih zgradb ima za svoje stanovalce v kleti garaže. Cene najema se gibljejo od 70 pa do 100 EUR. Starejše ulice, ki garaž ali drugih parkirnih možnosti kot na ulici nimajo, so pred kratkim uvedle naslednji sistem parkiranja. Stanovalci lahko dobijo letno dovolilnico (50 EUR), s katero lahko parkirajo na svoji ulici. Tam je ostalim prepovedano parkiranje med delavniki med 7:00 in 10:00 uro, ter med 16:00 in 19: uro. Verjetno sem pristranski, vendar je moj občutek tak, da mesto tukaj poskuša urejati parkiranje za prebivalce mesta, v Ljubljani pa je pri meni vladal splošni občutek, da mesto zanima le kako lahko pobere nove prihodke. Tako mnogi dnevni migranti uporabljajo sistem P+R oz. železnico, saj je parkiranje v mestu relativno problematično.

Pot na in iz dela mnogim vzame kar nekaj časa. Tako večina že na poti prične z delom (prenosniki in fascikli na kolenih, Ipadi,…), veliko jih bere, večina pa ima v ušesih slušalke.

Delovni čas se torej prične nekje ob 8:30 in traja povprečno recimo do 18:30, velikokrat pa tudi do 20:00 ure. Seveda je to precej različno, vendar je kar gužva ob urah, ko se sam vračam. Velika podjetja imajo dobro urejene sidikate oz. odbore delavcev, katerih ena glavnih nalog je nadzor nad zakonskimi predpisi, ki se tičejo delovnega časa. V moji stroki se dela projektno, torej za vnaprej dogovorjen obseg ali po svetovalni uri. Tako je merjenje porabe časa ena od poglavitnih zadev za fakturiranje, nadurno delo pa mora biti najavljeno en teden prej in tudi avtorizirano. Ko govorimo o nadurnem delu pri meni je mišljeno delo preko vikenda, saj se smatra do 30 nadur na mesec plačanih v okviru plače. Za nekatere dvomljivo, vendar tako pač je v tem poslu.

Glede na to, da se torej veliko časa prebije v službi je temu primerno tudi prehranjevanje. Kosilo ob poldnevu je tako zelo razširjeno. In temu primerna je tudi ponudba. Raznolika in razširjena. Cene kosila se gibljejo v okrepčevalnicah od 3,50 EUR pa do 20 EUR v dobrih restavracijah. Povprečno pa boste namenili za to kakih 7 – 8 EUR. Veliko podjetij ima tudi lastne kantine, kjer je kosilo še ugodnejše, oz. ima lastno kuhinjo, kjer si je moč pogreti/pripraviti s seboj prinešene jedi. Tako pri meni to možnost dnevno uporabljajo indijski kolegi, ki si vsak večer pripravijo svoje jedi in jih nato tukaj v mikrovalovki pogrejejo. Ker sem se navdušil nad njihovo hrano, se jim občasno tudi sam pridružim. »Domače« je le »domače«J

Špecerije tukaj so večinoma diskontarji, torej naš Hofer in Lidl. Hofer se tukaj imenuje Aldi, pridružujejo pa se mu še Penny, Real in Netto. Rewe je naš Špar ali Mercator, najlepše urejen in založen pa je Edeka, ki se kosa z našimi najnovejšimi Interšpari in Mercator Hipermarketi. Večje količine pijače se kupuje v diskontih pijač, direktno pri lokalnih pivovarjih in vinotekah. Za ekzkluzivne kapljice pa se napotite v specializirane delikatese, kjer je moč dobiti prav vsako svetovno specialiteto (žal pa našega pršuta in vin tukaj ne srečam).

Cena hrane in artiklov dnevne porabe je enaka kot pri nas, tako da bistvene razlike ne zaznam.

Transport v/iz Slovenije:

Torej v glavnem 3 opcije:

  • Avto – cca. 900 km – normalno potreben čas 10 ur – strošek cca. 200 EUR
  • Vlak – obstaja poceni varianta – povratna cca. 100 EUR, vendar ne na vikend dneve. Zadnja cena, ki sem jo prejel za ad hoc povpraševanje je bila 350 EUR (povratna)!?!
  • Letalo – optimalno, več letov dnevno, ki jih izvaja Adria Airways. Karto je potrebno kupiti mesece vnaprej (začetek septembra za božične praznike) za nomalno ceno (cca. 200 EUR), drugače je normalna cena okoli 300 EUR. Letališče Frankfurt Hahn (Ryanair) pozabite, saj se le to nahaja 200 km od Frankfurta (pri Saarbrucknu). Sicer obstaja avtobusni prevoz, ki pa traja skoraj 2 uri, cena enosmerne vožnje 13 EUR. Odhod/prihod na glavni železniški postaji. Alternative so leti v Zagreb in Celovec, ki so nekaj cenejši, seveda pa je potrebno potem prišteti tudi stroške transferja in čas.

Vse v vsem – poti obstajajo, vendar so v primerjavi s potmi ostalih kolegov (London (88 EUR), Bukarešta (90 EUR), Atene (128 EUR), Varšava (128 EUR), Paris (87 EUR) izredno drage. Kot sem že omenil v enem prejšnjih postov je plačal kolega za Kalkuto 550 EUR, povratna preko Dubaia (Lufthansa), drugi pa za New York 530 EUR. Tako mi je jasno zakaj Slovenije ni na turističnem zemljevidu tukaj, saj se ljudnje odločajo povsem preprosto za vikend izlete. Vnesejo maksimalno ceno ki so jo pripravljeni plačati za 2 osebi v primeren iskalnik in nato izbirajo med destinacijami. Slovenije na tem izboru očitno nikoli ne bo, ali pač?

Zabava/kultura:

Dogajanja je precej in to za prav vse okuse. Kdor si ne najde ničesar primernega za sebe, si je kriv sam. Obilica muzejev, razstav, prireditev, klubov, kinematografov nudi prav vsak dan možnost tovrstnega preživljanja kvalitetnega časa.

Šport/rekreacija:

Najbolj pripljubljeno kot tudi po večini drugje tek in kolo. Možnosti veliko za vse težavnostne stopnje. Tudi gorsko kolesarjenje je možno v bližnje Taunus hribovje.

Športnih objektov je veliko, predvsem priljubljen je jasno nogomet in tenis. Fitnes ponudba različnih ponudnikov je izredno velika.

Stanovanje:

Prebivalcev v mestu cca. 700.000 (letni prirast z novimi prebivalci cca. 10.000 letno), z okoliškimi zaselki 2.300.000. Cca. 25% prebivalcev v mestu predstavljajo tujci – 180 narodnosti.

Prav vsakemu prišleku se postavi dilema živeti v mestu ali v sosednjih zaselkih (Bad Homburg, Neu Issenburg,…) ali mestih (Mainz).

Tako cestna kot železniška povezava je izredno dobra, tako je dnevna migracija povsem vsakdanja.

Povprečne cene najema stanovanja v mestu (seveda skora neprimerljivo po lokacijah, vendar za orientacijo):

Kvadratura

Vrednosti September 2011

Ø v €
za m²

Min. v €
za m²

Max. v €
za m²

do 40 m²

16,58

4,91

30,90

40 – 80 m²

12,06

4,11

29,00

80 – 120 m²

12,20

4,35

25,30

nad 120 m²

13,58

6,60

26,92

Source (http://www.immowelt.de)

Povprečna cena novogradnje 3.150 EUR/m2 – torej nakup

Najdražje novogradnje so v Westend (povprečno 4.910 EUR/m2), Nord- in Ostend (4. 450 EUR/m2), ter Sachsenhausen in Westhafen (4.260 EUR/m2).

Najhitreje rastoči del mesta je Europaviertel (za sejmom Messe), kjer naj bi v nekaj letih zrastel nov kompleks stanovanj, pisarn in trgovinskih centrov. Gre za najmodernejšo gradnjo, kar jih trenutno poteka v europi. Končna postavka je novih 30.000 prebivalcev in 10.000 novih delovnih mest.

Bančna ponudba:

Nakup stanovanja je mogoče 100% financirati, torej povsem brez samoudeležbe (razen stroške notarjev ipd.)

Osebni račun predstavlja v povprečju transakcijski račun, varčevalni račun, plačilna kartica (bankomat/POS – dvigi v okviru bančne skupine brezplačni), VISA/Mastercard debetna kartica (možen vklop kreditne funkcionalnosti) z osnovnim limitom 1 plače), osnovni limit na TRR v višini ene plače, internetna banka, telefonska banka, SEPA plačila brezplačno, trajniki in direktne bremenitve brezplačno. Cena opisanega paketa ob primernem mesečnem prihodku – brezplačno.


Malce se je že pomirilo, vendar sem danes ob branju tednika Žurnal zopet potegnil na plano v svoj možganski RAM problematiko parkiranja v Ljubljani. Problem parkiranja mi je blizu že vse od pričetka moje šoferske poti, vendar sem z bojem za parkirno mesto nekako sprijaznil in ga doživljal kot del vsakdana. Zadnja leta sem celo presegel tipično ljubljansko mestno miselnost, da se je potrebno pripeljati z avtom prav do vhoda ciljne destinacije, kot tudi da ni moč do 200 m odaljenega cilja priti peš. Tako sem uporabljal mestni javni prevoz, vendar v najmanjši možni meri, večinoma pa sem se preizkusil v pešačenju. Tako mi danes sprehod do službe in nazaj, oz. obisk centra Ljubljane predstavlja doborodošel odklop, v času katerega lahko opravim kako miselno opravilo, poslušam glasbo, komuniciram, obenem pa opravim dobro delo za svoje telo in denarnico.

Dobro, zgoraj opisano je zame ok, še vedno pa nisem proti vozilom, kar sem opisal v svoje drugem postu – https://fosfos.wordpress.com/2010/01/06/ne-dam-toliko/

Pred kakimi 2 leti se je pričelo delati na Kodeljevem. Delati v smislu popolne prometne zapore, saj je bila večina ulic 2 leti zaprta. V teh dveh letih sem nekako razumel gnev in vsakodnevno višanje pritiska vseh stanovalcev Kodeljevega in tudi drugih delov Ljubljane, ki so doživeli tak proces.

Prenova  je sicer bila potrebna, vendar na malce bolj kontroliran način. Banka tudi ne zapre poslovanja za nekaj časa, ko opravlja vzdrževalna dela. No kakorkoli. V tem času se je število vozil stanovalcev Kodeljevega celo večalo, parkirnih površin pa ni bilo oz. jih je bilo mnogo manj zaradi gradbenih del in posledično zaprtih ulic. Parkiranje v teh dveh letih je postalo boj na nož, kjer se je lomila in krivila pločevina, pele so pesti, izpuščene ali prerezane gume, zlomljeni ali ukrivljeni brisalci, obupani klici lastnikov zaparkiranih vozil, boj z redarji, ki je mejil vedno na fizični obračun, informacijska blokada dogajanja prenove, laži in zavajanje predstavnikov izvajalcev in odgovornih, nepopravljivo uničeni medsosedski odnosi.

Največja laž županove medijske aktivnosti je izjava, da je Ljubljana s tem pridobila veliko novih parkirnih mest. Resnica leži v tem da je Ljubljana pridobila veliko PLAČLJIVIH parkirnih mest, samo število mest pa se je drastično zmanjšalo!

Dobro, morda vse to niti ni tako hudo, saj smo nekako preživel (postajam sarkastičen).

 Sedaj ugotavljam da po 2 letih še vedno ne vem, kako bo s parkiranje na Kodeljevem. Prometna signalizacija (beri table) in smeri enosmernega prometa so se spreminjale meddnevno, tako da je bilo najbolje zjutraj pogledati na začetku ulice, če le ta ni čez noč obrnila smeri vožnje. Tudi to se je sedaj nekako umirilo.

Kodeljevo je star zaselek, tvorjen večina iz vil in vrstnih hiš. Vile so postale 2-3 stanovanjske hiše. Povprečje avtomobilov na družino ocenjujem na 2, če ne že tudi kaj več. Berem Žurnal in ugotovim, da bo naša Mestna občina Ljubljana pričela z zaračunavanjem parkiranja na novonastalih enosmernih ulicah in uvedbo dovolilnic.

Hm. O tem moram še premisliti, če je to dobro:

odgovor a) Ne, ni dobro in s tem se ne strinjam. Razlog: moja denarnica, vzdrževanje in čiščenje pločnika sem opravljal leta sam (hm, kaj nisem včeraj kidal sam in solil). Poglavitni nerešljivi problem – imam 2 avtomobila (kot večina Kodeljevčanov), prejmem pa 1 dovolnico (100 EUR). Kaj naredim z drugim vozilom??? Kaj naredijo starši in prijatelji ko pridejo na obisk???

odgovor b) Da, strinjam se. Razlog: Predvidoma naj bi se zmanjšalo število parkiranih avtomobilov – predvsem tistih, ki zaposlenih v tem delu Ljubljane, morda bo kaka družina celo uspela optimizirati svojo transportno logistiko in se rešiti enega vozila.

In ker imam problem je trenutni odgovor na zgornje vprašanje NE – NE STRINJAM SE. Kakor se tudi ne strinjam z nezakonito samovoljno politiko višine kazni, ki si jo je vodstvo Ljubljane izmislilo in posililo svoje meščane, kakor je opisal Onyx v svojem blogu http://dronyx.wordpress.com/2010/01/05/mestna-obcina-ljubljana-so-nove-butale/. Prav tako nisem dobil nobene informacije, ki bi me prepričala drugače, da gre tukaj zopet samo za nabirko denarja Mestne občine za pokrivanje “luksuznih” naložb, čeprav obstaja v mestu toliko primarnih težav.

Upam, da bom našel rešitev za problem, ki mi ga je zopet naredil nekdo, ki ga sploh ne poznam. In ker se mi to nekako pogosto dogaja, dobivam občutek da se nekdo igra na nek perverzen način SIMS-e z nami…