Posts Tagged ‘ognjemet’


Vsaka vrsta popoldanskega dela v Sloveniji je delo na črno ali popolna neumnost.

Popoldansko delo bi moralo dopolnjevati družinski proračun za kakšne priboljške ali morda služiti žepnini mladim s par 100 EUR.

Toda ne v Sloveniji. V Sloveniji popoldansko delo ne more funkcionirati in je preprečeno.

Pa si poglejmo primer, ko zaposleni ali šolar želi vsak dan popoldne kako uro ali dve posvetiti služenju kakšnega dodatnega EUR. Recimo da dobiš neko idejo, kaj bi lahko počel, čiščenje, beljenje, barvanje, košenje trave, prepisovanje kakih besedil ali podobno…

Ko najprej ugotoviš, kaj znaš in kaj bi lahko ponudil na »trgu« poskrbiš za orodje. Seveda iz svojega lastnega denarja. Torej sedaj imamo svojo ideji, pripravljenost dati svoj čas in svoj denar za investicijo v orodje ali opremo. Sedaj pa bi najbrž že radi povedali svetu, da ste tukaj in kaj svetu ponujate.

A že tukaj se vsa zgodba ustavi. Na oglasnem portalu Bolha.com v primeru, da želite svetu povedati kdo ste in kaj nudite popoldne za svoj čas, svoj denar in svojo voljo prejmete tovrstno sporočilo:

Iz vsebin vasih oglasov je razvidno, da kot fizicna oseba oglasujete storitve. Sama vsebina oglasov nakazuje na opravljanje dejavnosti, za katero je potrebna registracija in je fizicna oseba  (razen v  izjemnih primerih dopolnilnih del ipd., za katerega je prav tako potrebno dovoljenje pristojnega organa) brez ustrezne dokumentacije ne sme opravljati.
Zakon o preprecevanju dela in zaposlovanja na crno jasno doloca v katerih primerih se smatra, da oseba opravlja delo na crno, in sicer:
=> ce pravna oseba opravlja dejavnost, ki je nima vpisane v sodni register, ali ce nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti,
=> ce zasebnik opravlja dejavnost, ki je nima priglasene pri pristojnem organu, ali ce nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje priglasene dejavnosti,
=> ce pravna oseba ali zasebnik opravlja dejavnost kljub zacasni prepovedi opravljanja dejavnosti,
=> ce tuja pravna oseba ali zasebnik, ki ima sedez oziroma prebivalisce izven Republike Slovenije, opravlja dejavnost na ozemlju Republike Slovenije ali, ce opravlja dolocene storitve na ozemlju Republike Slovenije brez izpolnjevanja pogojev in prijave pricetka opravljanja storitev pri pristojnemu davcnemu uradu,
=> ce posameznik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglasen kot to doloca ta ali drugi zakoni,
in da je taksno opravljanje dela v Republiki Sloveniji prepovedano.

Glede na to, da vam nudimo oglasevalski prostor, preko katerega oglasujete svoje storitve v neskladju veljavno zakonodajo, se tudi mi, po zgoraj navedenem zakonu, stejemo za posrednike pri oglasevanju dela na crno in smo iz tega razloga  za krsitev soodgovorni. Naj poudarimo, da je taksno oglasevanje prepovedano ze z samimi Pravili in pogoji uporabe spletne strani Bolha.com, ki pod 6. tocko jasno opredeljujejo, da je prepovedano narocanje in objavljanje oglasov, ki bi lahko pomenilo objavljanje potrebe po delu ali nudenje dela ali zaposlovanja na crno po Zakonu o preprecevanju dela in zaposlovanja na crno (ZPDCZ)in da se uporabniki z oddajo oglasa zavezuje, da bo priskrbel ali zahteval registracijo ali priglasitev dejavnosti po dolocbah ZPDCZ. Bolha.com si v primeru, da iz oglasa izhaja, da bi lahko oglas pomenil objavljanje potrebe ali nudenja dela ali zaposlovanja na crno pridrzuje pravico, da takega oglasa ne objavi. V skladu z ZPDCZ je dolzna Bolha.com organom pregona na njihovo zahtevo posredovati podatke o narocniku oglasa.

Prosimo, da razumete, da smo krsitelje, ki se ne odzovejo na nase opozorilo in s krsitvami nadaljujejo, dolzni prijavljati pristojnim organom. Iz tega razloga vas naprosamo, da oglasujete/prodajate skladno s Pravili in pogoji uporabe spletne strani bolha.com in v skladu z veljavno zakonodajo, obenem pa vam  priporocamo, da v kolikor se nimate registrirane dejavnosti, le-to registrirate in vas vabimo, da na spletni strani Bolha.com odprete Bolha trgovino.
Stroski Bolha trgovine so majhni (ze od 49 EUR + DDV na mesec, v rubriki avtomobilizem in nepremicnine ze od 39 EUR + DDV na mesec), sama Bolha trgovina pa uporabnikom prinasa stevilne prednosti.

No pa smo tam! Zadeva se ustavi!

Popolnoma se zaustavi, ko pridobiš informacije, kako to pravno sploh speljati. Na spletu poskusim pridobiti informacije in ugotovim da za tovrstno dejavnost obstaja nekaj vrst gospodarskih oblik. Ja točno tako, iz tega da bi želel kakih 100 EUR na mesec zaslužiti in se pri tem malce razgibati in družiti sem postal gospodarska družba!?! Nesprejemljivo. Ne želim obogateti, pač pa smiselno uporabljati svoj prosti čas. Če bo  zadeva ratala prevelika, se bo potrebno drugače organizirati in potem postati termin »gospodarstvo«. 

No pa so poglejmo kalkulacijo če želim izvajati prepis besedil, ker se pač nekako znajdem za tipkovnico. Delal bi recimo 1 uro na dan.

Ocenjena cena za mojo uro znaša 10 EUR, kar v mesecu znese 300 EUR!

Torej če se želim oglaševati, bo potrebno Bolhi plačati 49 EUR + DDV kar znese 58,80 EUR.

Za to vrsto dejavnosti bo potrebna registracija popoldanskega S.P. (vendar samo polnoletne osebe, država se opravičuje mladoletnim)

  • Ustanovitev popoldanskega s.p. je brezplačna, vendar pa je potrebno po ustanovitvi opraviti izpit iz varstva pri delu, oceno tveganja in zdravniški pregled, kar skupaj znese okoli 280 evrov stroškov.
  • Zaposleni osebi in študentu do 26. leta starosti je potrebno plačati socialne prispevke tudi kot samostojni podjetnik, čeprav te že plačujejo preko zaposlitve ali preko staršev, za študente nad 26. pa veljajo posebni pogoji in doplačila.
  • Pri upokojencih je potrebno vedeti, da mora ob odprtju samostojnega podjetja v družbi zaposliti enega delavca za polni delovni čas. Če tega ne stori, se mora zaposliti sam v družbi, kar pomeni, da za ta čas ostane brez pokojnine.

Mesečni stroški:

  • vodenje poslovnega tekočega računa na banki (od okoli pet evrov naprej);
  • računovodske storitve, lahko pa jih oseba vodi tudi sama in nima dodatnih stroškov;
  • pavšalni prispevek za socialno varnost (31,35 evrov).

Letni stroški: davek na dobiček, plačilo AJPES za oddajo bilance in plačilo računovodstva za izdelavo letnega poročila (od 200 evrov naprej).

Samostojni podjetnik je obdavčen po dohodninski lestvici, kjer se le dobiček sešteva z rednimi prihodki ustanovitelja in se šteje v dohodninsko osnovo.

Ne grem seštevati vsega tega, pravzaprav ne grem delati. Raje svojo rit posadim na klopco, si skuham kavo in razmišljam, kako država na silo svoje državljane spreminja v lenuhe. Samo lenuhom ni potrebno plačevati davkov in se ukvarjati s poplavo obveznosti.

Torej, verjetno zgoraj navedeno ne more biti v ponos neki ureditvi naše države. Ne zanima me, kaj menijo davčni strokovnjaki, sekretarji in zaposleni ne ministrstvu. Vsaka izrečena beseda v bran tej situaciji je nevredna količini CO2, ki ga pri tem izdahne.

Verjetno bi bilo narobe tudi če bi svojem lastnemu otroku za pranje avtomobila plačal 5 EUR. Delo na črno! Dajte, zbudite se in odprite oči. Nekaj tu ni po zdravi pameti.

Advertisements

Zaposleni niso strošek! Plačilo zaposlenemu predstavlja nadomestilo za soustvarjanje podjetja. Soustvarjanje se izkazuje v:

  • Opravljenem fizičnem delo
  • Opravljenem umskem delu
  • Predstavljanje in zastopanje podjetja navzven
  • Optimizaciji delovnih procesov
  • Komunikaciji in izobraževanju med zaposlenimi
  • Informiranju odločevalcev in lastnikov podjetja
  • Prednostni uporabi proizvodov in storitev podjetja (stranka)
  • Prodaji podjetja zunanjim strankam
  • Reklamiranje podjetja (ustno, materialno, nematerialno)
  • Navezovanju stikov in potencialnih prodajnih ali razvojnih priložnosti
  • Toleranci časa povezanih oseb/družin zaposlenega
  • Posrednih aktivnosti povezanih oseb v korist podjetja

Vse zgoraj navedeno loči zaposlenega od drugih resourcov kot so stroji in naprave, ki se jih tako rado enači z zaposlenimi. Prav tako zgoraj navedeno povzroči razliko v opravljanju zgoraj naštetih točk v primeru da podjetje glavnine svoje operacije nima v Sloveniji (kar ni generalno negativno).

Ker je podjetje soustvarjeno s svojimi zaposlenimi je nujno potrebno deliti ustvarjene dobičke z njimi, saj so do tega upravičeni po načelu pravičnosti.

Redno plačilo predstavlja nadomestilo za opravljeno delo v predpisanem času, ne pokriva pa vseh zgoraj navedenih funkcij. Dobiček podjetja predstavlja posledično rast, ki pa trenutno ne vodi v ekvivalentno rast zaposlenih, pač pa večinoma v rast podjetja (več zaposlenih, večanje produktnih zmogljivosti, večja prodaja,ipd) z edinim osnovnim motivom: »Lastniku povečati dobiček«. Nemalokrat se tovrstna rast izkaže kot »več dela z istimi resourci in za isto plačilo«.

Če dobiček izhaja samo iz kalkulacije razlike v ceni vloženega dela (ki ne zadošča za preživetje oz. normalno življenje zaposlenih) in prodajno ceno doseženo na trgu se to popolnoma jasno identificira kot IZKORIŠČANJE, ki pa je upam da v zakonu predvideno kot kaznivo dejanje.

Lastništvo podjetja s seboj nosi tudi odgovornosti, v konkretno navedenem primeru odgovornost za način ustvarjanja dobička. Zelo hiter laičen pogled v primeru, da zaposleni stavkajo, ker ne dobivajo nadomestila za opravljeno delo, oz. je to pod pragom preživetja, odločevalci ali lastniki pa se na srečanje z zaposlenimi pripelje z nadstandardnim vozilom nam kaže, da je družba že izdelala kastni sistem ki se prav v ničemer ne razlikuje od fevdalnega sistema srednjega veka, ko je kapital pomenil lastništvo nad življenji in dušami.

Ker je več kot očitno, da je cena dela glavni argument dobičkonosnosti, se je pojavil ukrep selitve proizvodne v države z nižjim stroškom dela. Ta inštrument sicer prinaša podjetju in državi v kateri to podjetje ima sedež maksimiziran dobiček in posledico davčni iztržek države, predstavlja pa posledično tudi umiranje poklicne identitete države, ter selitev izkoriščanja v t.i. »kolonialne države«. Z enako pravico, kot se dopušča selitev dela v »cenejše države« bi se potemtakem lahko tudi državni aparat selil v te iste države.

Predlagam da bi razmislili na ravni držav razvitega sveta, ki se v celoti ukvarja z identičnim problemom, da zaščiti svoj obstoj na način, da dopušča izvoz dela le v količini prodaje na področju teh držav kjer je proizvodnja preseljena. Na kratko povedano – v državah razvitega sveta je dovoljeno prodajati le tiste proizvode ali storitve, ki so bili izdelani oz. ustvarjeni v državah razvitega sveta. Minimalna cena enote dela pa je predpisana in mora zadostovati za normalno življenje, optimizacija dobička pa je posledica optimiziranja proizvodnje in razvoja, ne pa izkoriščanja delovne sile.

Pravzaprav pri tem govorimo o že obstoječem instrumentu zavarovanja lastnega trga – carine. Naj se uporabijo v taki meri, da se ne bo splačalo proizvajati na »kolonialnih trgih« za 1 USD na dan. Carino naj plača dobavitelj, saj prodajalec na področju razvitih držav dela za interes področja razvitih držav in ne za interes podjetja, ki ima interes izkoriščanja poceni delovne sile.

Posledično ocenjujem, da bi se prenesel stroške dela na prodajno ceno proizvoda, kar bi takoj povzročilo ločitev luksuznih izdelkov od normalnih. To bi uredilo tudi nekontrolirano trošenje in posledično finančne težave posameznikov.

Novost predstavlja tudi plačilni pogoj. Tako kot država zahteva plačilo davščin ob izdaji fakture, je zakonit plačilni rok za vse izdane fakture takoj. Seveda bodo banke ostale brez osnovnega produkta financiranja, vendar se ga tako in tako zadnje čase branijo. Tako predvidevamo da finančni lobi ne bo imel nič proti.

Položaj in okolje v katerem delujejo današnji lastniki in odločevalci (managerji) bi ustrezal v kolikor bi odgovarjali za nepravilne odločitve z lastnim imetjem. Temu pa trenutno ni tako. Le tako bi lahko upravičili višino plačil in ugodnosti, saj bi odločanje imelo konkretne finančne posledice v primeru nepravilnosti. Tako pa so visoka plačila popolnoma brezpredmetna če ne pogojujejo rezultatov. Kako lahko direktor podjetja, ki delavce pripelje na rob eksistence pride na srečanje z vozilom BMW serije 7 – vrednost cca. 100.000 EUR. Kdo je to vozilo kupil? Predvsem je vprašanje moralno – zakaj se direktor vozi v takem vozilu, ki si ga ni kupil sam? Je njegova zadnjica kaj drugačna od tistih ki se vozijo v razredu vozila do 20.000 EUR? Je vredna 5 krat več? Zakaj mu je lastnik to dal? Odgovor bi bil nemara, ker so taki običaji, ker je trg dela tak, da dober manager pogojuje tovrstno okolje, morda celo ker to direktor potrebuje, saj dela 16 ur na dan, od tega 8 ur preživi v vozilu? Odgovorov je verjetno precej. Vendar gledano iz vidika delovanja neke družbe, ki nima namena igranja igre Monopoly, kjer zmaga tisti, ki na koncu nima več konkurentov (zanimivo, da se igra ne konča ko zmagovalec poseduje vse (vsa zemljišča in ves denar), saj banke ne more kupiti:), pač pa kvalitetno, ustvarjalno delovanje neke družbe današnji model kapitalističnega delovanja ne vzdrži.

Torej kaj je potrebno. Morda bi rekel da je najprej potreben okvir delovanja, konsenz upravljalcev države ali področja razvitih držav, ki bi imele vrhovno vodilo spoštovanja človeške rase v celoti. Morda bodo prizadeti borci za pravice živali, vendar je danes potrebno najprej zavarovati pravice ljudi, še posebej tistih s katerimi se trenutno dela slabše kot z ogroženimi vrstami tigrov, rib, ptic, itd., kjer se namenja sredstva za rezervate, sredstva za ponovno vzpostavitev vrste.

Dokler obstajajo le ena lačna usta, en brezdomec, en človek, ki živi v pomanjkanju, toliko časa ni upravičen ne novoletni ognjemet, ne decembrska razsvetljava, ne ogrevan pločnik, ne službeni BMW 7! Dober vzgled in mikrookolje naj bodo mesta. Župani, opravljajte svoje delo. Ne zidajte si spomenikov in ne kupujte si politične glasove. Dvignite se iz odvisnosti kapitala, saj podjetja in zaposleni v vaših mestih prinašajo davke in dohodnine. Brez plačljivih duš mesto ne bo mesto.

In duše rade živijo v mestu, kjer je vodilo skrb za kruh in spoštovanje svojih meščanov.

Novoletni ognjemet, decembrska razsvetljava – da ko ne bo lačnih ust. Ogrevan pločnik – da, ko ne bo lačnih ust. Službeni BMW 7 – ne, če si ga niste kupili sami!

Morda pa gledam narobe

Morda bi moral razumeti zaposlene kot svoje sovražnike, nekoga ki mi želi škoditi, me obrati,…

Pa poglejmo ta vidik. Torej izhodišče je, da mi morajo služiti. Služenje se podrazumeva v tem da naredijo čim več za čim manjši vložek/beri strošek!

  • Torej 400 EUR plače za 8 ur
  • Prevoza na delo ne plačujem
  • Malico minimalno, oz. jim jo raje sam pripeljem, morda celo prodajam
  • Silim jih delati več kot 8 ur pod pretvezo da jih bom drugače odpustil
  • Govoril jim bom, da je kriza in da smo morali spustiti cene
  • Dolžniki ne plačujejo, torej tudi plače ne izplačam, bodo že počakali
  • Dokler jamrajo je še ok, ko začnejo stavkati jim pokažem zobe, nekaj jih odpustim, pa se bodo ohladili
  • Varnost pri delu – toliko da je zakonu zadoščeno ali še to ne
  • Plačilo prispevkov – zakaj, saj jih tudi država ne plačuje v svojih podjetjih
  • Najamem dobrega odvetnika, da mi sestavi »bullet proof« pogodbe

Ok, svoje sem uredil, nekaj podobnega uredim še z državo (inšpekcije, DURS, občina) ter s strankami. Glaven je EBIT, dobiček, skratka tisti indikator po katerem sem nagrajen. Pa naj stane kolikor hoče!

Ne vem, kaj naj rečem. Seveda sem tu pretiraval in vzel ekstremen primer, a če le en od navedenih ukrepov uporabljen, dobiček že ni več posledica uspešnega poslovnega modela, temveč IZKORIŠČANJE!