Posts Tagged ‘oglaševanje’


Zgodba se je začela, ko sem začel razmišljati o obiskih v naših poslovalnicah. Poznal sem število transakcij in druge evidentirane podatke in vsi so bili merljivi in izraženi v absolutnih številkah.

Med pogovori z vodji poslovalnic, na temo obiskanosti naših poslovnih prostorov, pa sem vedno naletel na odgovor, ki je bil v mojih očeh relativen in ga ni bilo moč primerjati z ostalimi številčnimi podatki, saj je bil opisen, nemerljiv, posledica občutka. S tem si nisem mogel kaj dosti pomagati. Potreboval sem alternativo – obiskometer. Poznavanje obiska mi namreč pove “novo resnico” in mi poda nov pogled na moje že obstoječe podatke. Vsako leto investiramo veliko denarja v marketinške aktivnosti, trudimo se izbrati najboljše lokacije, investiramo v izobraževanja in zaposlovanje najboljših ljudi na trgu, prirejamo poslovne prostore na tak način, da bodo privabili kar največ obiska – se pravi, moram ta obisk tudi poznati.

Kako torej merim obisk? NetCount je integrirana rešitev, sestavljena iz senzorjev, ki so nameščeni na vhodih, prehodih in drugih opazovanih točkah. Glede na širino prehodov izbiram med IR senzorji ali termičnimi kamerami, ki za razliko od IR senzorjev preštejejo tudi obiske v skupini. Zaznani obiski so nato brezžično posredovani preko majhne komunikacijske naprave na internet in shranjeni na mojem ali ponudnikovem mestu. Podatki so nato dosegljivi preko spletnega portala  ali pa enostavno poslani na moj elektronski  predal ob dogovorjenih terminih.

Že samo poznavanje in grafična predstavitev podatkov povečuje moje zavedanje o dogajanju v mojih poslovnih prostorih. Sedaj končno poznam svoj obisk izražen v številkah in časovnih merskih enotah. Tako najprej prepoznam obdobja najvišje obiskanosti in takoj lahko ugotovim  povezavo s finančnimi podatki. Imamo več poslovalnic, podatke med njimi pa lahko  takoj tudi primerjam in s tem številčno določam ocene in cilje, prav tako lahko ocenjujem posledice investicije v oglaševanje, kar mi daje dober podatek  o pričakovanem obisku v prihodnosti.

Glede na to, da je moje vodilo »Obiski so naše priložnosti – poznavanje priložnosti pa je konkurenčna prednost” gledam na obiske kot osnovo za izvedbo posla, transakcije, nakupa ali storitve. Prav tako pa je lahko obisk le obisk, noben pa ni nepomemben, saj je v sodobnem svetu ena od vrednosti podjetja ali ustanove v prepoznavnosti in t.i. dobrem imenu. »Goodwill« je pri mnogih podjetjih glavni vir vrednosti podjetja, zato vsak obisk pomeni vpliv tudi na dobro ime.

Ocenjevanje uspešnosti prodaje v poslovnem prostoru je ena dimenzija oziroma prvi pogled na uspešnost. Temu elementu pa lahko dodamo še drugo dimenzijo – poznavanje obiska. Ta nam odpre nov skupek informacij o kakovosti  ocene. Poleg tega, da doda utež oziroma “ponder” prodajnim številkam v obliki   Conversion rate (CR)*, pridobimo realno primerjalno vrednost med našimi poslovalnicami, oz. v prihodnosti tudi glede na povprečne vrednostim posamezne industrije.

Razporejanje delovnega časa je ena najbolj pogostih dilem pri upravljanju poslovanja organizacije.

Poslovalnica z merjenjem obiska pridobi podatke o potrebah po delovni sili. Iz samih prodajnih podatkov, kot so recimo računi, ne izvemo dovolj. Merjenje obiska nam da šele jasno sliko ali stranke prihajajo v opazovanem obdobju ali ne.

Podjetje s štetjem obiska svojih poslovalnic pridobi:

  • urne podatke prihodov/odhodov
  • podatke za odločanje – skrajšanje ali podaljšanje operativnega časa poslovalnice za samo pol ure na dan na letnem nivoju pomeni:
    • 125 ur prihranka ali stroška (ogrevanje, elektrika, varovanje)
    • cca. 15 človek/dni – poslovalnice s 4 zaposlenimi 60 človek/dni

Ne pozabimo, da se potrebe in navade ljudi hitro menjajo, zato z rednim pridobivanjem in oceno podatkov lahko pravočasno prepoznamo trende in ukrepamo pred konkurenco.

Drug pogled nam kaže povezavo med obiski in našimi prodajalci.

Kolikokrat slišimo, da so zaposleni pravzaprav naš največji zaklad. Ali pri tem dejansko organiziramo delo glede na kvalitete naših prodajalcev?

Naj dobijo naši najboljši prodajalci tudi najboljše okolje za uspešno prodajo. Najboljše okolje za prodajo pa je prodajni prostor napolnjen s prodajnimi prilikami – obiskovalci.

Zakaj bi najboljši prodajalci zapravljali čas v najmanj obiskanem obdobju? Ali ste kdaj pomislili, da bi z manjšo delovno prisotnostjo ob malo obiskanih terminih pravzaprav nagradili in dodatno spočili svoje najboljše prodajalce, v teh terminih pa izvajali uvajanja, izobraževanja, servisne storitve.

Na kratko povzemimo glavne značilnosti zakaj se moramo zavedati obiska v naših poslovalnicah.

  • Identifikacija števila obiskovalcev po času in prodajnih mestih
  • Identifikacija potenciala mimohoda prodajnega mesta (footfall)
  • Neposredno primerjavo z zgodovinskimi podatki, ki so pridobljeni na enak način in ob enakih pogojih merjen
  • Merjenje obiska na vhodih/izhodih, prehodih in zadrževanje na drugih strateško pomembnih točkah (blagajne, svetovalne cone, prodajno/svetovalne točke, servisnih prostorih, itd.)
  • Spremljanje oziroma primerjavo obiska s podatki prodaje in tako ugotavljati stopnjo uspešnosti prodaje – Conversion Rate (CR).
  • Spremljanje stroškovne učinkovitosti s primerjavo podatkov obiska in stroški prodajnega mesta
  • Spremljanje učinkovitosti investicij (oglaševanje, spremembe v poslovalnici, kadrovske spremembe, idr.) s primerjavo podatkov o obiskanosti prodajnih mest
  • Na podlagi podatkov omogočiti lažje optimiziranje lastnih virov (zaposleni in opreme)
  • Zavedanje in pravočasno prepoznavanje potreb po spremembah na prodajnem mestu
  • Lažje planiranje servisnih opravil
  • Opazovanje vpliva na naše prodajno mesto v primeru sprememb na trgu in v okolju

 Stalno merjenje obiska je postalo nepogrešljivo pri analizi in načrtovanju poslovanja. In tako vsako jutro pri kavi najprej preverim število obiskov.

@ Netica d.o.o.

Advertisements

Vsaka vrsta popoldanskega dela v Sloveniji je delo na črno ali popolna neumnost.

Popoldansko delo bi moralo dopolnjevati družinski proračun za kakšne priboljške ali morda služiti žepnini mladim s par 100 EUR.

Toda ne v Sloveniji. V Sloveniji popoldansko delo ne more funkcionirati in je preprečeno.

Pa si poglejmo primer, ko zaposleni ali šolar želi vsak dan popoldne kako uro ali dve posvetiti služenju kakšnega dodatnega EUR. Recimo da dobiš neko idejo, kaj bi lahko počel, čiščenje, beljenje, barvanje, košenje trave, prepisovanje kakih besedil ali podobno…

Ko najprej ugotoviš, kaj znaš in kaj bi lahko ponudil na »trgu« poskrbiš za orodje. Seveda iz svojega lastnega denarja. Torej sedaj imamo svojo ideji, pripravljenost dati svoj čas in svoj denar za investicijo v orodje ali opremo. Sedaj pa bi najbrž že radi povedali svetu, da ste tukaj in kaj svetu ponujate.

A že tukaj se vsa zgodba ustavi. Na oglasnem portalu Bolha.com v primeru, da želite svetu povedati kdo ste in kaj nudite popoldne za svoj čas, svoj denar in svojo voljo prejmete tovrstno sporočilo:

Iz vsebin vasih oglasov je razvidno, da kot fizicna oseba oglasujete storitve. Sama vsebina oglasov nakazuje na opravljanje dejavnosti, za katero je potrebna registracija in je fizicna oseba  (razen v  izjemnih primerih dopolnilnih del ipd., za katerega je prav tako potrebno dovoljenje pristojnega organa) brez ustrezne dokumentacije ne sme opravljati.
Zakon o preprecevanju dela in zaposlovanja na crno jasno doloca v katerih primerih se smatra, da oseba opravlja delo na crno, in sicer:
=> ce pravna oseba opravlja dejavnost, ki je nima vpisane v sodni register, ali ce nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti,
=> ce zasebnik opravlja dejavnost, ki je nima priglasene pri pristojnem organu, ali ce nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje priglasene dejavnosti,
=> ce pravna oseba ali zasebnik opravlja dejavnost kljub zacasni prepovedi opravljanja dejavnosti,
=> ce tuja pravna oseba ali zasebnik, ki ima sedez oziroma prebivalisce izven Republike Slovenije, opravlja dejavnost na ozemlju Republike Slovenije ali, ce opravlja dolocene storitve na ozemlju Republike Slovenije brez izpolnjevanja pogojev in prijave pricetka opravljanja storitev pri pristojnemu davcnemu uradu,
=> ce posameznik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglasen kot to doloca ta ali drugi zakoni,
in da je taksno opravljanje dela v Republiki Sloveniji prepovedano.

Glede na to, da vam nudimo oglasevalski prostor, preko katerega oglasujete svoje storitve v neskladju veljavno zakonodajo, se tudi mi, po zgoraj navedenem zakonu, stejemo za posrednike pri oglasevanju dela na crno in smo iz tega razloga  za krsitev soodgovorni. Naj poudarimo, da je taksno oglasevanje prepovedano ze z samimi Pravili in pogoji uporabe spletne strani Bolha.com, ki pod 6. tocko jasno opredeljujejo, da je prepovedano narocanje in objavljanje oglasov, ki bi lahko pomenilo objavljanje potrebe po delu ali nudenje dela ali zaposlovanja na crno po Zakonu o preprecevanju dela in zaposlovanja na crno (ZPDCZ)in da se uporabniki z oddajo oglasa zavezuje, da bo priskrbel ali zahteval registracijo ali priglasitev dejavnosti po dolocbah ZPDCZ. Bolha.com si v primeru, da iz oglasa izhaja, da bi lahko oglas pomenil objavljanje potrebe ali nudenja dela ali zaposlovanja na crno pridrzuje pravico, da takega oglasa ne objavi. V skladu z ZPDCZ je dolzna Bolha.com organom pregona na njihovo zahtevo posredovati podatke o narocniku oglasa.

Prosimo, da razumete, da smo krsitelje, ki se ne odzovejo na nase opozorilo in s krsitvami nadaljujejo, dolzni prijavljati pristojnim organom. Iz tega razloga vas naprosamo, da oglasujete/prodajate skladno s Pravili in pogoji uporabe spletne strani bolha.com in v skladu z veljavno zakonodajo, obenem pa vam  priporocamo, da v kolikor se nimate registrirane dejavnosti, le-to registrirate in vas vabimo, da na spletni strani Bolha.com odprete Bolha trgovino.
Stroski Bolha trgovine so majhni (ze od 49 EUR + DDV na mesec, v rubriki avtomobilizem in nepremicnine ze od 39 EUR + DDV na mesec), sama Bolha trgovina pa uporabnikom prinasa stevilne prednosti.

No pa smo tam! Zadeva se ustavi!

Popolnoma se zaustavi, ko pridobiš informacije, kako to pravno sploh speljati. Na spletu poskusim pridobiti informacije in ugotovim da za tovrstno dejavnost obstaja nekaj vrst gospodarskih oblik. Ja točno tako, iz tega da bi želel kakih 100 EUR na mesec zaslužiti in se pri tem malce razgibati in družiti sem postal gospodarska družba!?! Nesprejemljivo. Ne želim obogateti, pač pa smiselno uporabljati svoj prosti čas. Če bo  zadeva ratala prevelika, se bo potrebno drugače organizirati in potem postati termin »gospodarstvo«. 

No pa so poglejmo kalkulacijo če želim izvajati prepis besedil, ker se pač nekako znajdem za tipkovnico. Delal bi recimo 1 uro na dan.

Ocenjena cena za mojo uro znaša 10 EUR, kar v mesecu znese 300 EUR!

Torej če se želim oglaševati, bo potrebno Bolhi plačati 49 EUR + DDV kar znese 58,80 EUR.

Za to vrsto dejavnosti bo potrebna registracija popoldanskega S.P. (vendar samo polnoletne osebe, država se opravičuje mladoletnim)

  • Ustanovitev popoldanskega s.p. je brezplačna, vendar pa je potrebno po ustanovitvi opraviti izpit iz varstva pri delu, oceno tveganja in zdravniški pregled, kar skupaj znese okoli 280 evrov stroškov.
  • Zaposleni osebi in študentu do 26. leta starosti je potrebno plačati socialne prispevke tudi kot samostojni podjetnik, čeprav te že plačujejo preko zaposlitve ali preko staršev, za študente nad 26. pa veljajo posebni pogoji in doplačila.
  • Pri upokojencih je potrebno vedeti, da mora ob odprtju samostojnega podjetja v družbi zaposliti enega delavca za polni delovni čas. Če tega ne stori, se mora zaposliti sam v družbi, kar pomeni, da za ta čas ostane brez pokojnine.

Mesečni stroški:

  • vodenje poslovnega tekočega računa na banki (od okoli pet evrov naprej);
  • računovodske storitve, lahko pa jih oseba vodi tudi sama in nima dodatnih stroškov;
  • pavšalni prispevek za socialno varnost (31,35 evrov).

Letni stroški: davek na dobiček, plačilo AJPES za oddajo bilance in plačilo računovodstva za izdelavo letnega poročila (od 200 evrov naprej).

Samostojni podjetnik je obdavčen po dohodninski lestvici, kjer se le dobiček sešteva z rednimi prihodki ustanovitelja in se šteje v dohodninsko osnovo.

Ne grem seštevati vsega tega, pravzaprav ne grem delati. Raje svojo rit posadim na klopco, si skuham kavo in razmišljam, kako država na silo svoje državljane spreminja v lenuhe. Samo lenuhom ni potrebno plačevati davkov in se ukvarjati s poplavo obveznosti.

Torej, verjetno zgoraj navedeno ne more biti v ponos neki ureditvi naše države. Ne zanima me, kaj menijo davčni strokovnjaki, sekretarji in zaposleni ne ministrstvu. Vsaka izrečena beseda v bran tej situaciji je nevredna količini CO2, ki ga pri tem izdahne.

Verjetno bi bilo narobe tudi če bi svojem lastnemu otroku za pranje avtomobila plačal 5 EUR. Delo na črno! Dajte, zbudite se in odprite oči. Nekaj tu ni po zdravi pameti.