Posts Tagged ‘nemčija’


Pozdravljeni,

Kar nekaj časa je zopet minilo od zadnjega posta. No, ni ravno tako. Verjetno ste opazili, da sem se vrgel v ekološko aktivnost, no bolj trenutek opozorila, kar bi nekako moralo biti v praksi in si predstavljam, da tega res ni težko upoštevati. Malce nam le mora biti mar, saj naš planet ni naša last, ampak okolje vseh živečih bitij, tistih, ki so svoje že odživeli in tistih, ki še prihajajo na vrsto.

Tako tukaj še enkrat pozivam, tudi če ste zavedni okoli tega, dajte si pogledat tale post moje iniciative H2O – ZAPRI PIPO -TAKOJ. Res je samo pozitivno.

Running Frankfurt Bridge

Zadnji vikend sem doživel res nekaj posebnega. Z Ranjanom sva odtekla najin drugi Lufthansin polmaraton. In kakšen tek je to bil. Že jutro je nekako bilo posebno. Tisti feeling, ko čutiš da je vse ok, da vse paše. Dobra volja, udobnost, vreme in pozitivna energija, ki je rasla v meni vse do prihoda do Eintrachtovega štadiona Commerzbank Arena. Navdušenje je z nama z Ranjanom delil tudi indijski konzul, ki je po ne vem kakem naključju prišel v stik z nama nekje konec novembra lani. In nekajkrat smo se dobili, pa v telovadnici srečali in tudi on je prišel z redno vadbo in veliko dobre volje in motivacije do nastopa na tej preiskušnji.

Z Ranjanom sva si zadala cilj, da odtečeva bolje kot sem tekel Ljubljanski polmaraton, torej okoli 2:06:00. In tako smo pričeli teči, in tekli z dokaj konstantnim tempom vse do 15 km. Glede na to, da sem se počutil res odlično in mi je tekaška ura dala vedeti dogajanje, sem nekako v glavi prišel do spoznanja »pa saj, če bo šlo takole naprej, nama uspe pod 2 urama«. In je šlo, Ranjan, je imel sicer nekaj malih težav, a z vzpodbudnimi besedami in malce pomoči je premagal »notranjega psa« in čez ciljno črto v stadionu sva prišla s časom 1:58:54.

Takoj sem vedel. To je to. To je ta občutek, zaradi česar tečem in telovadim in vlagam precej časa in volje v to. V ta občutek neizmernega ponosa na oddelano in napredek, ki je tako merljiv. In tako je padla takoj odločitev, da je čas za višjo stopnico – v ponedeljek se bom prijavil na Ljubljanski maraton. Yeah!

Frankfurt evening

Pomlad se bliža, motor se mi vsakič malce nasmehne, ko grem mimo njega v pralnico. Še malo, pa ga popeljem zopet na daljše sprehode, letos računam tudi do Berlina, Hamburga in v Belgijo.

Med tem pa sva z Asjo splanirala najin »pobeg/potep« v Španijo za prvomajske počitnice. Greva v Madrid in Barcelono. Noben od naju še ni bil tam, tako da se res veseliva dogodivščin. Nekoč sem imel idejo z motorjem obiskati Španijo, a nekako ni ratalo takrat. A takole oče/hči potep je le bolje.

Dogajanje v Nemčiji:1932193_10205674455483364_4160567453103402811_n

  • Nogomet – Eintracht je na odličnem 9. mestu. Spet smo ga osmodili na zadnjem gostovanju pri Kolnu, saj bi lahko z zmago prišli do mest, ki vodijo v evropske pokale. A zopet ni bil ta dan. 4:2 poraz kljub 2 goloma Alexandra Meierja (sedaj vodi na nemški lestvici strelcev; ob vsaki omembi njegovega imena štadion doda »Fussball Gott«).
  • Nogomet – fenomen Borussia Dortmund – Klub s spoštovanja vrednimi uspehi, odlično ekipo in karizmatičnim trenerjem, ter fanatičnimi privrženci se je po prvem delu prvenstva znašel na zadnjem mestu nemške Bundeslige. Še vedno pa so v Pokalnem prvenstvu in tudi Champions league. No, Ranjan je eden teh fanatičnih navdušencev, čeprav je bil v Dortmundu le enkrat v življenju. In skozi pogovor se je porodila ideja, da bo s svojo prepričanostjo v 10404209_10205674455523365_1459611751933225649_nvrnitev moštva na pota stare slave dal na mizo tudi svoj denar. In tako je kupil delnice edinega nemškega delničarskega kluba. Od takrat pa do sedaj je kakih 20% v plusu, saj je Dortmund res pokazal zobe in se je sedaj znašel tik za Eintrachtom.
  • Nogomet 2 – SP v Katarju bo izvedeno pozimi. Udarec za vse nogometne navdušence, ki se ne morejo sprijazniti z idejo ogleda tekem s kuhančkom v roki in z delitvijo mirnega božičnega duha in ekstremnega navijaškega navdušenja. Prihajajo tudi prve tožbe, saj so očitno bile že podpisane pogodbe za oraganizacijo »public viewing«, ki so v nemčiji najbolj priljubljen družabni dogodek. Sploh po norem uspehu Nemčije na zadnjem svetovnem prvenstvu.
  • Grexit – Nemci vse težje prenašajo medijske opazke in napade Grkov in predvsem njihovih politikov. Tudi sam moram na tem mestu tukaj jasno povedati, da povprečen nemec ni zabit Otto, ki mu ne bi bilo jasno, da se vse sedaj lomi na popolnoma povprečnih grkih, ki po večini niso odgovorni za nastalo situacijo in da europski birokrati brez kančka občutka izzsiljujejo za vsako odločitev grške državo. Vsem je jasno, da Grčija ne bo nikoli uspela vrniti dolgov, in da je »pumpanje« denarja v obliki novih kreditov nekomu v interesu – prav gotovo ne normalnemu prebivalstvu. Bolj bi verjetno prišla v poštev humanitarna pomoč, glede na današnje stanje.
  • Pegida – glede na to, da se je svet znašel v nekem mučnem obdobju, ko je razlika v blaginji ljudi postala enormna in je globalizacija dosegla raven, za katero bi pravzaprav moral obstajati svetovni red brez meja, je nezadovoljstvo do odločitev politike izkoristila tudi desničarska scena in gibanje Pegida izrabila za svoje namene. No, povprečni nemci, politika in cerkev so hitro pokazali, kaj si mislijo o izkoriščanju civilnih iniciativ v desničarsko politične namene in nekako je gibanje počasi umrlo. Voditelji so odstopili in javnost jih je izključila iz nadalnje javne igre. A ne gre pozabiti tukaj omeniti, da je gibanje v osnovi nastalo zaradi nasprotovanja prebivalstva predvsem v vzhodni nemčiji proti islamizaciji Nemčije. Mislim, da je bil dogodek sprožitve tega gibanja, ko so Salafisti v Wuppertalu pričeli z aktivnostmi »Šarija policije« in opozarjali mimoidoče, da ne živijo oz. ne izgledjo skladni z načeli Sharije – islamskih zapovedi. Odhodi radikalnih muslimanov v enote ISIS, atentat na uredništvo Charlie Hebdo v Parizu – vse skupaj je nemcem postalo preveč. In na to so s tem gibanjem verjetno želeli izraziti.
  • ISIS – iz medijev gre razbrati, da je kar okoli 650 nemških državljanov odšlo v ISIS – islamsko teroristični združbo, ki se samooklicuje za vojaško enoto v boju za ustanovitev Islamske države oz. kalifata. Pravzaprav tukaj nimam kaj povedati. ISIS predstavlja poosebljeno zlo, nemci so enotno proti, največ vprašanj pa se pojavlja, kako je mogoča taka radikalizacija znotraj nemčije v islamskih centrih in da obveščevalne službe niso mogle predvideti po dogodkih 11. Septembra takšnega organiziranega mobiliziranja verskih skrajnežev

10246572_10206307195661473_4530867587160239441_n

Nadaljevanje mojega življenja sedaj po več kot 4 letih v Nemčiji je še vedno navdušujoče. Veliko temu doda moj profesionalni del vsakdana, nekaj šport, kultura in družba, najbolj pa moji najbližji.

Slovenijo vidim le še od daleč sem pa tja vsake toliko časa. Vedno bolj oddaljena se mi zdi in vedno bolj tuja. No, neke stvari mi bodo ostale, in Ljubljanski zmaj bo vedno del mene:) Pa seveda tisti, ki so še ohranili stik z menoj. In to je to kar šteje – ljudje, to kar so, kar predstavljajo in za kaj živijo in stojijo.

Lepe pozdrave in želim vam, da živite svoje sanje.Ljubljanski zmaj - Ljubljana dragon

Advertisements

Dobil sem mnogo vprašanj, kako je s tujci v Nemčiji, ali je mnogo turkov, kako je živeti z njimi, in podobno…

Torej biti tujec v Nemčiji je nekaj popolnoma drugega, kot biti tujec v Sloveniji. Medtem, ko je Slovenija precej “čista” država (tudi bivši predstavniki narodnosti drugih republik bivše Jugoslavije in njihovi potomci so Slovenci, pa če komu to paše ali tudi ne), je Nemčija vsaj mestnih predelih (v Frankfurtu je kar ena tretjina od 700.000 prebivalcev tujcev, torej predstavnikov ene izmed 180 tukaj živečih narodnosti ) postala multikurno območje, ki s to multikulturnostjo veliko pridobiva. Prav gotovo se odraža to zelo pozitivno, seveda pa prinaša s seboj tudi kake manj prijetne in pozitivne posledice.

Nemčija s svojo relativno stabilnostjo in položajem, ter ugledom v svetu predstavlja eno boljših lokacij, kjer bi človek želel živeti in imeti neko dostojanstveno življenje. Le to je tudi omogočeno, tako da je na vsakem posamezniku, kako bo to okolje uporabil.

Da pa bi morda bolje razumeli, kaj pomenijo tujci v Nemčiji sem pripravil nekaj številk, ki so mi prišle pod roke z nemškega statističnega urada.

V Nemčiji je bilo leta 2013 registriranih 7.633.628 tujcev, kar predstavlja kakih 9,5% prebivalstva – nemcev je kakih 80 MIO. Povprečen tujec je star 39,6 let in živi v Nemčiji 18,3 let (doba).

Iz evropskih držav je v Nemčijo prišlo 6.051.796 tujcev – 79,3% vseh tujcev, povprečno so stari 40,8 let in so v Nemčiji že kar 20,2 let.

Pregled tujcev iz držav članic EU:

Screenshot374

Screenshot375

Pregled tujcev iz držav kandidatk za EU:

Screenshot376

Screenshot377

Da, Turkov je veliko. Logično, saj so tako kot nekoč Jugoslovani in Italijani organizirano prihajali s trebuhom za kruhom. Danes se njihovo število zmanjšuje. Nekaj na račun tega, da so se gospodarske razmere in priložnosti v Turčiji precej izboljšale in se veliko Turkov odloča za selitev v Turčijo, nekaj na račun spremembe državljanstva (teh je bilo leta 2012 33.266), nekaj pa naravnega upada – smrti.

Skupno je leta 2012 pridobilo nemško državljanstvo 114.637 bivših tujcev.

Švicarjev je 38.841 in so stari povprečno kar 49,7 let.

Nekaj drugih evropskih držav:

Screenshot378

Screenshot379

Pa še nekaj drugih držav:

Screenshot380

Za azil je leta 2013 zaprosilo 109.580 tujcev:

Screenshot381

Top 10 držav, kamor so se nemci najpogosteje izseljevali leta 2012

Screenshot382

Top 10 držav, iz katerih so se tujci najpogosteje priseljevali leta 2012

Screenshot383

Top 10 držav, iz katerih prihajajo tuji študenti – stanje leta 2012

Screenshot384

Morda na koncu povzetek lastnega videnja in občutja, kar pa je subjektivno in ne more biti splošno mnenje. Torej ne glede na to, od kod si, povsod so dobri ljudje in barabe. Družim se z dobrimi ljudmi in izogibam se barabam. Enostavno pravilo.

Sam se med tujci počutim bolje kot med domačini. Zakaj? Ne vem. Morda zato, ker si domačini kjerkoli na svetu lastijo nekaj, kar po moji presoji ne pripada nikomur, oziroma vsem. Morda tudi zato, ker se tujci po večini bolj prilagajajo spremembam, ker so po večini bolj odprti do drugačnosti, ker prinašajo v moje življenje nove nazore, načine razmišljanja in izvedbe, nove pristope, glasbo, okuse in vonjave, pa tudi nova spoznanja. Nekomu bo verjetno vse to odveč, a sam se vidim kot večnega tujca, kjerkoli sem že bil in živel in ponosen sem na to.


Nemški statistični urad (www.destatis.de) je izdal Statistično letno poročilo 2014. Poročilo obsega 693 strani in je na voljo na spletnih straneh urada.

Tukaj bom objavil nekaj zanimivih povzetkov iz izrednega nabora podatkov, ki so me tudi marsikdaj presenetili. Kjer smiselno, pa sem dodal tudi primerjavo s Slovenijo.

  • Meje – Nemčija meji z 9 državami v skupni kopenski dolžini 3786 km. Velja opozoriti, da meje na vodah (morja in jezera) v to številko niso všteta, saj le ta ponekod še ni dokončno dogovorjena – recimo z Dansko

Screenshot348

Slovenija meji s 4 državami v skupni dolžini 1382 km. V nadaljevanju bodo primerljivi podatki za Slovenijo v oklepaju poleg nemške navedbe

Screenshot349

  • Površina in prebivalstvo – Nemčija ima 16 pokrajin v skupni izmeri 357.169 km2 (SLO: 20.273 km2) v katerih živi cca. 80.524.000 prebivalcev (SLO: 2.061.000), od teh 6.640.000 tujcev. Na km2 živi v povprečju cca. 225 ljudi (SLO: 101). 13,5% površine je urbano okolje.

Screenshot352

Screenshot353

Screenshot354

Screenshot355

Screenshot357

Trenutno stanje rojstev je zaskrbljujoče, saj so trenutna števila skoraj identična številkam med drugo svetovno vojno.

Najvišje število prebivalcev je bilo zabeleženih leta 2002 – 82.537.000

  • Gore – Nemčija je ponekod gorata država in od vseh pokrajin najbolj izstopa Bavarska.
Pokrajina višina m Ime vrha
Baden-Württemberg 1.493 Feldberg
Bayern 2.962 Zugspitze
Berlin 115 Müggelberge
Brandenburg 201 Heidehöhe
Bremen 33 Erhebung am Friedehorstpark
Hamburg 116 Hasselbrack
Hessen 950 Wasserkuppe
Mecklenburg-Vorpommern 179 Helpter Berge
Niedersachsen 971 Wurmberg
Nordrhein-Westfalen 843 Langenberg
Rheinland-Pfalz 816 Erbeskopf
Saarland 695 Dollberg
Sachsen 1.215 Fichtelberg
Sachsen-Anhalt 1.141 Brocken
Schleswig-Holstein 167 Bungsberg
Thüringen 982 Großer Beerberg

Screenshot358

  • Najdaljša nemška reka je Ren s svojimi 865 km – od tega jih je kar 695 km plovnih. Za primerjavo najdaljša slovenska reka Sava z 221 km.

Screenshot359

  • Prometna infrastruktura
    • Ceste – Nemčija je prevozna po skupno 230.517 km cest (SLO – 38.874 km), od tega 12.879 km avtocest (SLO – 770 km)
    • Letališča – na 27 letališčih vzleti skupno 1,2 MIO letal (vključno z ultralahkimi in jadralnimi letali). V letu 2013 bilo prepeljanih 181,4 MIO potnikov in 4,3 MIO ton tovora.
    • Največja nemška letališča
      • Frankfurt am Main z 233.000 vzleti,
      • München z 184.000 vzleti,
      • Düsseldorf z 103.000 vzleti,
      • Berlin-Tegel z 84.000 vzleti in
      • Hamburg z 65.000 vzleti.
    • Za primerja – skupaj je bilo v Sloveniji na Ljubljanskem, Mariborskem in Portoroškem letališču 25.524 prihodov letal z 1,46 MIO potniki in 7.661 ton tovora (podatki leto 2009). Največje slovensko letališče, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, je bilo po številu potnikov 127. v Evropski uniji leta 2008.
    • Železnica – skupaj je na voljo 41.427 km tirnic (SLO – 1.209 km)
  •  Jezera – Največja jezera
 Jezero Površina v km2 Največja globina Pokrajina
Bodensee 536 254 Baden-Württemberg/Bayern
Müritz 110 30 Mecklenburg-Vorpommern
Chiemsee 77 73 Bayern
Schweriner See 61 52 Mecklenburg-Vorpommern
Starnberger See 56 128 Bayern
Ammersee 46 81 Bayern
Plauer See 38 26 Mecklenburg-Vorpommern
Kummerower See 32 23 Mecklenburg-Vorpommern
Steinhuder Meer 29 3 Niedersachsen
Großer Plöner See 29 56 Schleswig-Holstein
Schaalsee 23 72 Mecklenburg-Vorpommern/Schleswig-Holstein
Selenter See 21 36 Schleswig-Holstein
Kölpinsee 20 30 Mecklenburg-Vorpommern
  • Nemčija ima na severu stik z morjem in tako tudi otoke. Za primerjavo nam znani Krk meri 405 km2 in Vis 90 km2

Screenshot360

  • Pregled največjih nemških mest
  Mesto Število prebivalcev preb. na km2 Površina v km2
1 Berlin 3,375,222 3,785 891.70
2 Hamburg 1,734,272 2,296 755.30
3 München 1,388,308 4,468 310.70
4 Köln 1,024,373 2,528 405.16
5 Frankfurt am Main 687,775 2,770 257.31
6 Stuttgart 597,939 2,884 207.35
7 Düsseldorf 593,682 2,731 217.41
8 Dortmund 572,087 2,038 210.30
9 Essen 566,862 2,695 325.42
10 Bremen 546,451 1,679 328.31
11 Dresden 525,105 1,599 297.39
12 Leipzig 520,838 1,751 204.15
13 Hannover 514,137 2,518 186.37
14 Nürnberg 495,121 2,657 232.80
15 Duisburg 486,816 2,091 145.66
16 Bochum 362,213 2,487 168.39
17 Wuppertal 342,885 2,036 258.82
18 Bielefeld 328,314 1,268 141.09
19 Bonn 309,869 2,196 302.96
20 Münster 296,599 979 173.46
21 Karlsruhe 296,033 1,707 144.96
22 Mannheim 294,627 2,032 146.86
23 Augsburg 272,699 1,857 203.93
24 Wiesbaden 272,636 1,337 104.94
25 Gelsenkirchen 257,607 2,445 170.45
26 Mönchengladbach 255,087 1,497 192.17
27 Braunschweig 245,798 1,279 220.86
28 Chemnitz 241,210 1,092 160.85
29 Aachen 240,086 1,493 118.65
30 Kiel 239,866 2,022 135.01
31 Halle (Saale) 231,440 1,714 201.00
32 Magdeburg 229,924 1,144 137.75
33 Krefeld 222,026 1,612 153.06
34 Freiburg im Breisgau 218,043 1,425 214.21
35 Lübeck 211,713 988 77.10
36 Oberhausen 210,005 2,724 269.15
37 Erfurt 203,485 756 181.27
38 Rostock 202,887 1,119 97.74
39 Mainz 202,756 2,074 106.78
40 Kassel 192,874 1,806 160.35
41 Hagen 186,243 1,161 167.09
42 Saarbrücken 176,996 1,059 226.43
43 Hamm 176,440 779 91.28
44 Mülheim an der Ruhr 166,654 1,826 77.55
45 Ludwigshafen am Rhein 160,179 2,066 78.87
46 Leverkusen 159,926 2,028 187.66
47 Potsdam 159,456 850 102.99
48 Oldenburg 158,658 1,541 119.80
49 Osnabrück 155,625 1,299 89.55
50 Solingen 155,316 1,734 51.42
51 Herne 154,563 3,006 99.53
52 Neuss 151,486 152 108.83
53 Heidelberg 150,335 1,381 122.09
54 Darmstadt 147,925 1,212 179.60
55 Paderborn 143,575 799 80.70
56 Regensburg 138,296 1,714 133.37
57 Ingolstadt 127,886 959 87.63
58 Würzburg 124,577 1,422 204.05
59 Wolfsburg 121,758 597 63.35
60 Fürth 118,358 1,868 118.69
61 Ulm 117,977 994 99.88
62 Heilbronn 117,531 1,177 44.89
63 Offenbach am Main 116,945 2,605 116.89
64 Göttingen 116,650 998 100.61
65 Bottrop 116,498 1,158 98.00
66 Pforzheim, 116,425 1,188 66.43
67 Recklinghausen 115,385 1,737 87.06
68 Reutlingen 110,681 1,271 105.12
69 Koblenz 109,779 1,044 74.52
70 Remscheid 109,352 1,467 83.08
71 Bergisch Gladbach 109,138 1,313 83.09
72 Bremerhaven 108,323 1,155 93.82
73 Jena 106,915 934 114.48
74 Trier 106,544 910 117.13
75 Erlangen 105,412 1,370 76.95
76 Moers 103,504 1,529 67.68
  • Zakonski stan:
v 1000 Samski Poročeni Vdoveli Ločeni
Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske Moški Ženske
17.290 14.748 18.337 18.332 1.020 4.713 2.437 3.240
  • Število rojstev na:
    • mamo nemko – 1,3
    • mamo tujko – 1,8
    • vse mame – 1,4
  • Najpogostejša imena v letu 2013
Punčke Fantki
1 Sophie/Sofie Maximilian
2 Marie Alexander
3 Sophia/Sofia Paul
4 Maria Luca/Luka
5 Mia Ben
6 Emma Luis/Louis
7 Hannah/Hanna Elias
8 Anna Leon
9 Emilia Lukas/Lucas
10 Johanna Noah
  •  Povprečna starost mame pri rojstvu otrok – 2012
Povprečje 1. otrok 2. otrok 3. otrok 4. otrok
30.7 29.2 31.6 33 34.2
  • Pričakovana doživeta starost:
    • Moški 78 let
    • Ženske 83 let
  • Družinski stan:
Pari brez otrok 29%
Družine 28%
Samski 44%
  • Poroke

Medtem, ko je leta 1950 bilo zabeleženo 750.452 porok (11 porok na 1.000 prebivalcev) je v letu 2012 bilo le še 387.423 porok (4,8 porok na 1.000 prebivalcev)

  • Povprečna starost ob poroki:
Leto Moški Ženske
1985 29.8 26.7
1990 31.1 28.2
1995 33.2 30.3
2000 35 31.9
2005 36.5 33.3
2010 37.3 34.1
2012 37.7 34.6
  • Ločitve

Leta 2012 se je ločilo 179.348 parov.


Danes sem zmeden in tudi jezen.

Image2m

Glede na to, da me očitno v Sloveniji ne jemljejo več resno in tudi sam ne morem Slovenije več tolerati v vsem, kar mi meče pod noge, sem danes obiskal Urad za pridobitev nemškega državljanstva.

Z gotovostjo lahko zatrdim, da je izredno utrujajoče in težko biti slovenski državljan. Vseskozi se je potrebno boriti pred vsemi mogočimi novotarijami, pa naj si bo to od davčnih, administrativnih, gradbenih, prometnih in drugih zahtev ter pogruntavščin, ki poslabšujejo kvaliteto življenja. Ostali so le lepi spomini na daljno preteklost ponosa na Slovenstvo in ustvarjanje v tej deželi, ki ga sedaj le sem pa tja občutim ob športu ali kakem hudem slovenskem komadu.  Jezen sem, ker me je moja Slovenija porinila tako daleč, da sem se znašel danes v tem uradu.  Pa nisem noben kriminalec, politični ekstremist, zagrizen protestant, verski blazneš ali druga oblika radikalnosti ali negativnosti. Sem preprost zmeren človek z jasnim pogledom na svet, kaj je prav in kaj narobe in z občutkom posluha za soljudi. Vsaj tako se sam pač vidim.

Z množico negativnosti vsega, se ta sistem enostavno položi na tvojo osebo in te pritiska in stiska do trenutka, ko se ali prepustiš in brez besed predaš in ti država vzame tvojo lastnino in lastnino prednikov, tvoj razum in vrednote v katere verjameš ali pa se odločiš, da ne želiš več trpeti tega enoumja, v katerem nimaš glasu, ne moreš soodločati in si le izkoriščan material, ne pa sestavni del nekega sistema, ki bi ga želel soustvarjati in graditi.

Image3m

Davčna uprava se tudi po 7 urgencah in postopku, ki traja že skorajda celotno leto ne odziva. Čeprav imam prav, čeprav je ta prav bil potrjen tudi v prejšnjih 2 letih, sem obremenjen s tem prav vsak dan svojega življenja. Skorajda ne mine dan, ko mi ne bi na koledarju v oči skočil »preveri stanje na DURS«. Dame in gospodje na DURS, ne zaslužite si tolikšne pozornosti, prav gotovo ne!

99% slabih dnevnih novic, ki jih zasledim hote ali nehote iz Slovenije. Iščem in iščem ta 1% pozitivega. Ne vem, ali so se mediji odločili zavestno izpostavljati le slabo in slabo predstaviti v javnosti še slabše od dejanskega stanja ali niso morda že sami zapadli v to kolesje in dobrega niti ne opazijo več. Ali pa so morda že sestavni del te psihološke vojne proti lastnemu narodu. Gledam voditelje na Pop TV, A kanalu in drugih slovenskih TV hišah. Saj kar poskakujejo in tekmujejo v tem, kdo bo dnevne novice predstavil bolj dramatično in katastrofalno. Mlade lušne punce, pa tako kritične v glasu v prav vsaki novici, ki jo senzacionalistično predstavijo svetu. Kje je ostala zmernost, hladna glava, juha, ki se ne poje tako vroča? Res nihče ne pomisli, da ima ta medijska vojna neznosen vpliv na prebivalstvo? Na naše in vaše otroke, ki bodo morali kmalu sami v svet s tem kar so slišali in videli. Pa ne gre pozabiti na vse labilne gledalce, ki jih vaše poročanje duševno spravi preko roba in nato o prav njih poročate, ko so pobili družino, ustrelili šefa, protestirali, demonstrirali ali si celo sami vzeli življenje.

In kje je predsednik Pahor, ki tako zagovarja pozitivni pogled na življenje? Že dolgo ga nisem videl ali slišal.

Gledam obraze politikov vladajoče stranke, ki so si izmislili tako nečloveške zakone in predpise, ki jih sedaj dnevno mečejo med ljudi in jih s tem siromašijo. Enostavno ne morem verjeti, da bi bili ti ljudje zlobni in mi želeli vzeti lastnino in ideale v katere verjamem. Izgledajo tako normalno, tako kot moji sosedi. Od kje jim ideja, da je potrebno vzemati svojim ljudem in jim nič dati? Pravice, lastnino. In jih potlačiti in sankcionirati, v kolikor se ne strinjajo z njimi. Danes so kaznovani prav ti, ki ustvarjajo, varčujejo, oblikujejo in delujejo.

Še nedolgo tega sem imel v glavi, kaj bi lahko sam naredil, da bi bilo tej državi boljše. Kaj lahko doprinesem, da bodo moji in drugi slovenski otroci imeli okolje, v katerem se bodo dobro počutili in bo okolje poskrbelo za okvirje v katerem bodo lahko rastli in živeli uspešno in zadovoljno življenje, ter na stara leta brezskrbno uživali zaslužen oddih, ter se končno posvetili svojim konjičkom. Imel sem tudi v glavi, da nekoč, ko bom lahko imel več časa, da se bom tudi sam politično aktiviral in konkretno sodeloval. A po vsem tem času in dogodkih se več v tem ne vidim. Nočem postati parlamentarec Jani, Dragan, Jerko, Barbara, Ljudmila, Melita, Janez, Alenka, Aljoša, Jožef, Mitja, Peter, Saša ali kdo drug od obrazov, od katerih ljudje pričakujejo dobro, ne pa sloj na drugi strani. Proti meni, proti mojemu načinu življenja. Na eni strani človek, na drugi država. Kaj ne bi morali biti ljudje država?

Danes je dan, ko sem tudi uradno izvedel, da lahko zaprosim za nemško državljanstvo. V dobo minimalnih let življenja v državi mi štejejo leta, ki sem jih od rojstva pa do selitve v Slovenijo – tedanjo Jugoslavijo preživel v Nemčiji, ter dodatno zadnja 3 leta.

Potreben bo preizkus nemškega jezika nivoja B1, opravljen tečaj in izpit iz integracije (poznavanje ustroja in delovanja države), nekaj dokumentov o stanu in prijavi bivališča, o zaposlitvi in nemškem pokojninskem skladu. Stroškov kakih 500 EUR in 3-6 mesecev časa.

Pass-001

Nisem si še čisto na jasnem, kaj naj storim. Enkrat sem že zapisal, je državljanstvo papir ali pripadnost?  Je sprememba državljanstva znak upora in nestrinjanja s trenutnim stanjem ali mi je ta država postala tako tuja, da se več ne čutim del nje in sem našel / se vrnil v državo, ki mi je bliže, bolj moja in me bolje tretira?

Morda je za nekoga vseeno, kateri potni list ima v žepu in pod katero zastavo hodi po življenski poti. A sam gledam na to tudi drugače. Državljanstva pač ne menjaš vsak dan. Za to so prijave in spremembe bivališča, Državljanstvo je nekaj več. Je tista vez, ki te povezuje z neko pripadnostjo prednikov in okolja. A slovensko okolje dela prav v popolnosti vse, da bi se ta vez pretrgala.

Na drugi strani pa je Nemčija. Dežela mojega rojstva, zgodnjega otroštva in sedanjosti. Vmes sem tudi izgubil sled in povezanost. In tako je bila ena od držav, v katerih sem se občasno mudil. Ja, seveda mi je bila bliže, kot kaka druga država, a nekako vseeno le daleč. In prav Nemčija mi je sedaj uspela zopet zagotoviti okvir ustvarjalnosti in uspeha. In predvsem pozitivnega razmišljanje, ter okolje, ki mu je mar.

Okolje stimulira, daje neko osnovo za zadovoljstvo in za ustvarjanje. Daje tudi konstanto in visoko spoštuje delavnost, podjetništvo, lastnino. Motivira pri dobrodelnosti in ima enostavno neko kulturo in družbeni konsenz, ki mi odgovarja. Ne rečem, so tudi negativnosti, a so te v manjšini, so v taki obliki in v takem dojemanju, da se na tem dela in je nekako pod kontrolo. Javna uprava, policija in sodstvo nekako izžarevajo zaupanje in predvsem delujejo.

Torej kaj mi je storiti? Kaj bodo porekli znanci in prijatelji, ter nenazadnje družina? Se jih to sploh tiče? S tem vprašanjem se bom očitno ukvarjal bolj intenzivno kot doslej. In obrazci so na mizi pred menoj…

Image4m


Euro am Sonntag (finanzen.net) je objavil izjemno zanimiv pregled cen nepremičnin za 100 največjih nemških mest. Tako pregled služi kot informacija, kaj lahko nekdo pričakuje, v kolikor namerava svoje bivališče prenesti v eno od teh mest, hkrati pa ponuja informacijo, kakšne so možnosti v bližini ciljnega mesta. Ne nazadnje slovenskim bralcem ponuja primerjavo, kje se nahaja ponudba v Sloveniji v primerjavi z Nemčijo.

Seveda pa ne gre pozabiti, da je dejanska cena odvisna od mnogih dejavnikov in da razponi obstajajo prav povsod.

Povprečna najemnina /m2 Povprečna prodajna cena /m2
Q1/2012 v €/m2 Q1/2013 v €/m2 Sprem. v % Q1/2012 v €/m2 Q1/2013 v €/m2 Sprem. v %
Aachen 7,25 7,5 3,4 1602 1771 10,5
Augsburg 6,96 7,32 5,2 1670 1882 12,7
Bergisch Gladbach 7,28 7,48 2,8 1346 1390 3,3
Berlin 6,93 7,41 6,9 1881 2073 10,2
Bielefeld 5,6 5,81 3,8 1186 1238 4,5
Bochum 6,28 6,5 3,5 1333 1337 0,3
Bonn 7,88 8,1 2,7 1873 2060 10
Bottrop 5,86 5,87 0,2 1192 1213 1,8
Braunschweig 6,32 6,76 7 1213 1399 15,3
Bremen 6,07 6,29 3,6 1201 1283 6,8
Bremerhaven 4,81 4,89 1,7 1010 1086 7,6
Chemnitz 4,84 4,93 1,8 875 883 0,8
Cottbus 4,97 5,08 2,2 886 1035 16,8
Darmstadt 8,7 8,66 -0,5 2069 2336 12,9
Dessau-Roßlau 5,54 5,62 1,4 832 821 -1,4
Dortmund 6,01 6,26 4,1 1281 1318 2,8
Dresden 6,25 6,56 4,9 1544 1686 9,2
Duisburg 5,58 5,74 3 1138 1149 0,9
Düren 5,45 5,61 2,8 1083 1111 2,6
Düsseldorf 8,88 9,12 2,7 2208 2448 10,8
Erfurt 6,43 6,58 2,4 1435 1518 5,8
Erlangen 8,13 8,55 5,2 2061 2257 9,5
Essen 6,15 6,25 1,7 1270 1316 3,6
Esslingen 7,83 8,02 2,5 1915 2020 5,5
Flensburg 5,82 5,96 2,5 1135 1297 14,3
Frankfurt 10,25 10,4 1,4 2411 2646 9,8
Freiburg 9,31 9,46 1,7 2618 2984 14
Fürth 7,17 7,65 6,7 1607 1932 20,2
Gelsenkirchen 5,32 5,42 2 997 1013 1,5
Gera 4,78 4,78 0 894 888 -0,7
Göttingen 6,57 6,8 3,6 1307 1477 13
Gütersloh 5,71 5,9 3,4 1295 1366 5,5
Hagen 5,56 5,66 1,7 1266 1289 1,9
Halle 5,2 5,32 2,4 1188 1260 6,1
Hamburg 8,81 8,86 0,5 2439 2680 9,9
Hamm 5,53 5,66 2,4 1079 1131 4,8
Hanau 6,82 7,05 3,3 1336 1403 5
Hannover 6,64 6,99 5,3 1384 1513 9,3
Heidelberg 9,46 9,28 -1,9 2466 2717 10,2
Heilbronn 6,97 7,33 5,2 1514 1659 9,6
Herne 5,54 5,66 2,2 1147 1196 4,3
Hildesheim 5,54 5,63 1,6 1121 1151 2,6
Ingolstadt 7,97 8,58 7,7 2150 2297 6,8
Iserlohn 5,65 5,72 1,2 1041 1037 -0,3
Jena 7,79 7,84 0,6 1775 1938 9,1
Kaiserslautern 5,92 6,09 2,9 1056 1167 10,5
Karlsruhe 8,32 8,32 0 1961 2145 9,4
Kassel 5,98 6,46 8 1343 1419 5,6
Kiel 6,28 6,45 2,8 1471 1616 9,9
Koblenz 6,33 6,58 4 1469 1517 3,3
Köln 8,29 8,47 2,1 1975 2099 6,3
Konstanz 9,18 9,53 3,9 2777 3030 9,1
Krefeld 6,19 6,31 1,9 1158 1185 2,3
Leipzig 5,26 5,48 4,1 1139 1212 6,4
Leverkusen 6,58 6,72 2,2 1429 1483 3,8
Lübeck 6,43 6,47 0,7 1353 1433 5,9
Ludwigsburg 7,95 8,3 4,4 1925 2135 10,9
Ludwigshafen 6,38 6,56 2,8 1274 1372 7,7
Lünen 5,35 5,44 1,6 1078 1117 3,7
Magdeburg 5,42 5,5 1,4 977 1006 3
Mainz 8,9 9,02 1,3 1837 2010 9,4
Mannheim 7,67 7,91 3,2 1766 1899 7,5
Marl 5,54 5,59 0,8 1140 1157 1,4
Moers 5,85 5,96 1,8 1292 1346 4,2
Mönchengladbach 5,93 6,11 2,9 1139 1170 2,7
Mülheim 6,64 6,75 1,6 1385 1431 3,4
München 11,78 12,29 4,4 3608 4080 13,1
Münster 7,5 7,69 2,6 1850 2083 12,6
Neuss 7,09 7,29 2,8 1517 1650 8,8
Nürnberg 7,53 7,68 2,1 1810 2122 17,2
Oberhausen 5,61 5,82 3,8 1333 1330 -0,2
Offenbach 7,51 7,73 2,9 1516 1624 7,1
Oldenburg 6,42 6,69 4,3 1484 1660 11,8
Osnabrück 6,32 6,64 5,1 1105 1149 4
Paderborn 5,89 6,12 3,9 1207 1320 9,4
Pforzheim 6,33 6,51 2,8 1413 1458 3,2
Potsdam 7,35 7,42 0,9 1854 2012 8,5
Ratingen 7,47 7,63 2,2 1541 1650 7,1
Recklinghausen 5,63 5,72 1,5 1204 1233 2,4
Regensburg 7,76 7,74 -0,3 2308 2717 17,7
Remscheid 5,96 6,05 1,5 1226 1282 4,6
Reutlingen 7,41 7,69 3,8 1819 1945 6,9
Rostock 5,88 6,06 3,1 1776 1890 6,4
Saarbrücken 5,93 6,08 2,5 1126 1211 7,6
Salzgitter 5,03 5,08 0,9 864 859 -0,6
Schwerin 5,16 5,39 4,6 1458 1550 6,3
Siegen 5,99 6,11 1,9 1185 1189 0,3
Solingen 6,22 6,36 2,2 1380 1423 3,2
Stuttgart 9,47 9,61 1,5 2324 2601 11,9
Trier 7,1 7,35 3,5 1882 2028 7,8
Tübingen 8,55 8,63 0,8 2326 2517 8,2
Ulm 7,58 7,68 1,3 1995 2007 0,6
Velbert 5,89 6 1,8 1192 1241 4,1
Wiesbaden 9,02 9,32 3,2 2064 2252 9,1
Witten 5,76 5,82 1 1202 1231 2,4
Wolfsburg 6,29 7,02 11,6 1082 1174 8,5
Worms 5,77 5,9 2,2 1289 1373 6,5
Wuppertal 5,93 6,02 1,5 1096 1116 1,8
Würzburg 7,65 8,04 5,1 2083 2119 1,7
Zwickau 5,05 5,32 5,3 813 833 2,5

Tukaj pa še podatki o napovedih stanja do leta 2030:

Napoved spremembe št. prebivalcev do leta 2030 v % Napoved spremembe št. gospodinjstev do leta 2030 v %
Aachen -3,4 1
Augsburg 1,2 2
Bergisch Gladbach -3,7 3
Berlin 5,8 4
Bielefeld -5,8 -1
Bochum -10,2 -5
Bonn 4,9 1
Bottrop -6,4 -8
Braunschweig -5,2 -9
Bremen 0,8 1
Bremerhaven -3,2 -7
Chemnitz -10,6 -15
Cottbus -13,4 -17
Darmstadt 3,9 -3
Dessau-Roßlau -22 -20
Dortmund -5,2 -3
Dresden 11,8 2
Duisburg -6,7 -7
Düren -3,8 7
Düsseldorf 4,5 5
Erfurt -3,4 -10
Erlangen 2,7 0,01
Essen -5,7 -5
Esslingen -3,3 9
Flensburg 6,1 4
Frankfurt 7,3 1
Freiburg 6,8 4
Fürth 4,2 5
Gelsenkirchen -8,7 -10
Gera -16,4 -18
Göttingen -8,6 -9
Gütersloh -0,9 7
Hagen -14,7 -12
Halle -13,1 -15
Hamburg 7,2 3
Hamm -6,7 -6
Hanau -1,2 6
Hannover 1,5 4
Heidelberg 3 -2
Heilbronn 2,3 4
Herne -11,5 -7
Hildesheim -4,4 0
Ingolstadt 10,4 4
Iserlohn -10,7 -5
Jena -2,8 -4
Kaiserslautern -2,8 1
Karlsruhe 3 2
Kassel -3,9 -7
Kiel 3,5 -1
Koblenz -3,4 -2
Köln 2,6 5
Konstanz 2,8 10
Krefeld -5,6 -4
Leipzig 8,8 1
Leverkusen -2,5 -2
Lübeck -2,8 -2
Ludwigsburg -0,6 11
Ludwigshafen -0,8 3
Lünen -12,8 2
Magdeburg -6,5 -10
Mainz 2 2
Mannheim 2,5 2
Marl -11,7 -4
Moers -8,3 2
Mönchengladbach -5,3 -3
Mülheim -6,6 -6
München 14,8 5
Münster 1,4 3
Neuss -3,2 4
Nürnberg 3 4
Oberhausen -5,8 -4
Offenbach -2,4 2
Oldenburg 3,5 -3
Osnabrück -2,2 -7
Paderborn 2,3 6
Pforzheim 2 2
Potsdam 11,2 10
Ratingen -7,3 0
Recklinghausen -8,1 -4
Regensburg 7,2 18
Remscheid -15,1 -10
Reutlingen -1,6 6
Rostock -7 -8
Saarbrücken -9,4 -5
Salzgitter -19,1 -4
Schwerin -8,7 -12
Siegen -11 -4
Solingen -6,7 -5
Stuttgart 2,8 3
Trier 3,8 -1
Tübingen 0,8 12
Ulm 4 1
Velbert -13,6 0
Wiesbaden 4,2 4
Witten -10 -4
Wolfsburg -10,6 7
Worms 3,1 4
Wuppertal -8,8 -6
Würzburg -4,4 -3
Zwickau -19,4 -15

Tako, pa je padla odločitev, da je minilo čisto preveč časa brez kolesa. Pa še čas razprodaj se je pričel, pa neukrotljiva sila občasnega jesenskega pobega iz betona…

Moram reci, da sem kar nekaj časa namenil pridobivanju informacij kaj in kako. Še posebej sem se ubadal z idejo ali Hardtail torej Trdak ali Fully oz. polnovzmeteno kolo. Prednosti “trdaka” so cca. 2 kg nižja teža, plezalne sposobnosti (zaradi direktnejšega prenosa sile), enostavnejše vzdrževanje in cena. Toda polnovzmeteno kolo mi nudi nekaj novega, nepoznanega, večje udobje pri vožnji po neravninah, ki sem ga velikokrat pogrešal, ter večji kontakt s tlemi zaradi vzmetenja zadnjega kolesa. Poleg tega si lahko dovolim hitrejše spuste, saj sem do sedaj imel občutek v nekaterih trenutkih, da moj bivši spremljevalec ne bo cel preživel spust. Ko sem si postavil še mejo pri ceni in jo seveda med odločanjem malce a ne bistveno zvišal, sem prišel do finalnega izbora:

  • Merida One-Twenty
  • Scott Genious
  • Radon Stage
  • Rose Jabba Wood
  • Stevens Fluent
  • Cube AMS
  • Canyon Nerve XC

Po res tehtnem razmisleku sem se odločil nato za slednjega, torej za polnovzmeteno touring gorsko kolo Canyon Nerve XC 6.0.

Source: www.Canyon.com

Tehnični list:

Frame Canyon New Nerve XC Race
Rear Shock Fox Float RP2
Fork RockShox Reba RL
Headset Acros AiX-03
Rear Derailleur Shimano Deore XT Shadow
Front Derailleur Shimano SLX E-Type 3×10
Shifters Shimano SLX 10-speed
Brake levers Avid Elixir 5
Brakes Avid Elixir 5
Hubs Mavic Crossride Disc
Cassette Shimano SLX 11-36 10-speed
Rims Mavic Crossride Disc
Tyres Schwalbe Nobby Nic 2,25″ Evolution Line
Cranks Shimano Deore XT FC-M 770-10
Chainrings 42/32/24
Bottom Bracket Shimano Deore XT
Stem Syntace F149 (31,8)
Handlebar Easton EA50 Riser 685/20 mm
Grips Canyon Bracelets
Saddle Selle Italia XR XC
Seat post Iridium 350mm
Pedals none included
Frame sizes S, M, L, XL
Colour sand blasted anodized black
Weight 12,4

Morda bi v tem postu opisal posebnost nabave tega kolesa, saj ga namreč ni mogoče kupiti v trgovini, pač pa po pošti. Podjetje se nahaja v Koblenzu in je precej znano zadnja leta v kolesarski industriji. Po priporočilu znanca tukaj, sem se nato le odločil za nakup, še posebej, ko sem izvedel za razprodajo modelov 2011 in opravil nakup po spletu nekaj minut po pričetku znižanj – torej malo čez polnoči. Čez 3 dni sem ugotovil, da so kolesa bila razprodana v nekaj urah (moja velikost okvirja M), tako da sem imel kar srečo.

Na kolo bi moral sicer po prvih podatkih počakati kake tri tedne, saj jih izdelujejo le po naročilu. Toda, ker je konec sezone in je bilo nekaj okvirjev očitno še na zalogi sem že čez 2 dneva dobil infomacijo, da je pošiljka oddana preko DHL. In res, kmalu zatem sem prejel DHLovo obvestilo, da je kolo prispelo v Frankfurt in da ga lahko pridem iskat na pošto, saj me dopoldan seveda ni doma. Pošta ni daleč, vendar si nisem želel tako velik paket vleči po cesti. Tako mi je na pomoč priskočil moj prijatelj Ranjan in skupaj sva se z avtom odpeljala do pošte.

Box v katerem je zapakirano kolo, ima naslednje dimenzije: 120 x 70 x 28 cm in gre brez težav v prtljažnik normalnega avtomobila (v Golfu sva podrla zadnje sedeže). Box je namenjen večkratni uporabi in uporaben za transport kolesa recimo na letalu ali podobno. Poleg tega je tudi servisiranje kolesa možno opraviti tako, da se kolo zapakira v box in pošlje v Canyon, kar pa mislim, da ne bom prakticiral in poiskal raje lokalne serviserje, saj gre za dele, ki so montirane tudi na drugih kolesih (Rock Shox, Shimano, Avid,…).

Torej, ko sem uspel spraviti kolo domov, me je čakalo sladko delo, to je montaža kolesa. Priložena navodila so natančna, poleg tega je moč montažo pogledati tudi na spletu s pomocjo kratkih filmov. Edino orodje, ki ga potrebujes za kolo je priložen moment kljuc. Glede na to, da nisem kak poseben tehnični freak, sem si vzel malce več casa in kolo sestavil v recimo efektivno eni uri. Seveda pa sem vsak stvar natančno pogledal, saj ne vem kdaj bom to počel naslednjič.

Poleg kolesa sem nabavil se Shimano dvonamenska pedala, torej na eni strani SPD na eni t.i. medvedje šape (za montažo je potrebno imeti ključ številka 12), bar ende (rogove na krmilu), števec, nosilec plastenke in 2 plastenki, kolesarsko orodje, mini ročno tlačilko, priložena pa je bila tudi tlačilka za prednje vilice kot tudi za zadnjo Foxovo vzmet.

Sama montaža poteka po naslednjih korakih:

  • Montaža sedeža
  • Montaža krmila
  • Montaža prednjega kolesa
  • Montaža zadnjega kolesa
  • Ostali dodatki

Uspelo mi je montirati vse razen bar endov, saj sam ne morem premakniti ročk. To sem prepustil mojstrom iz podjetja Bikemax, ki je sicer najprej poizksuil izvesti premik obstoječih ročk za dva centimetra s pomočjo stisnjenega zraka. A ni delovalo, tako, da je nato premik izvedel tako, da je z izvijačem dvignil gumo ročke in nato vbrizgal lak za lase. Tako je bilo moč ročke nato premakniti, lak pa je po kakih 2 urah popolnoma izhlapel in ročke so sedaj spet fiksne (prej si jih lahko se vrtel na krmilu).

Kolo je meni vizuelno izredno všeč in črna matirana barva na res lepo oblikovanem okvirju deluje enkratno. Kabel zadnjih prestav teče po notranjosti cevi okvirja. Povsod, kjer bi se lahko prišlo do kontakta kablov z okvirjem so varnostne nalepke, del cevi nad verigo pa je oblecen v snemljiv neoprenski zasčitni plašč.

Za pokušino sem prednjo in zadnjo vilico napihnil na 100 psi in po navodilih poskusil najti pravo razmerje.

Kolo sem nato zadnjo soboto uspel tudi dodobra preizkusiti na 70 km dolgem izletu od Frankfurta pa do vrha Taunusa (Grosser Feldberg). Široke pnevmatike se izkažejo za preglomazne na asfaltu, pa vendar gre kolo bolje kot moj stari Elios. Nihanja zaradi zadnjega vzmetenja ne zaznavam, kar verjetno pomeni, da Foxovo zadnje vzmetenje deluje tako, kot mora. Prvič imam sedaj tudi disk zavore. Moram priznati, da sem se tega najbolj veselil, saj na starih radirkah nikoli nisem vedel, kdaj je prišla točka pregretja. Velikokrat pa sem se ustavil s skrajnimi napori. Torej tole tukaj sedaj ustavi kolo, tako kot more. Tudi iz velikih brzin, pa tudi moja teža ni najmanjša. Trenutno sicer zadnja zavora daje malce “jokajoč” glas, a mislim, da se mora še vnesti.

Na makadamu sem ugotovil, da so gume preveč nabite z zrakom, tako da sem ga nekaj izpustil, kar se je takoj poznalo pri vožnji. Vzpon. Naporno. Glede na razgibanost terena sem odpirali in blokiral hidravliko prednje vilice  in poskušal čim več sile iz pedal spraviti v vzpon. Mislim tudi, da sem prišel do spoznanja, da bo res pametno nabaviti končno tudi SPD čevlje in izkoristiti celoten krog na poganjalu. Sicer me je precej strah, saj je ravno pred kratkim prijateljica Petra sporočila, da je zaradi SPD pedal močno padla. A verjamem da se bom že navadil. To bo moje božično darilo.

Torej sam Feldberg je za naše pojme hribček, saj je visok 878 metrov. A priznam da mi je dal vetra. Vrh je popolnoma gol in spominja na Veliko planino. Na vrhu je tudi 40 metrov visok razgledni stolp iz leta 1901. Stolp so po vojni morali renovirati, saj je bil bombardiran. Danes služi tudi kot TV oddajnik.. Vzel sem nekaj hrane in pijače in vse pridno pospravil že na poti na vrh. Tako sem se vrhu pogostil le še z jabolkom na t.i. Brunhildini skali (Brunhildisfelsen), ki so jo v neki legedni omenili pred 1000 leti. Če sem pot gor porabil slabe 4 ure, sem potreboval za povratek le še uro in pol. Spust je bil fenomenal, čeprav priznam, da bi v njem še bolj užival, če ne bi bil tako prekleto utrujen od vzpona.

A dan preživet v naravi me je res navdušil. In zopet imam neko svobodo, ki sem jo pred kratkim žal izgubil. Elios, počivaj v miru; Canyon, ponesi me daleč daleč…