Posts Tagged ‘nakup’


Euro am Sonntag (finanzen.net) je objavil izjemno zanimiv pregled cen nepremičnin za 100 največjih nemških mest. Tako pregled služi kot informacija, kaj lahko nekdo pričakuje, v kolikor namerava svoje bivališče prenesti v eno od teh mest, hkrati pa ponuja informacijo, kakšne so možnosti v bližini ciljnega mesta. Ne nazadnje slovenskim bralcem ponuja primerjavo, kje se nahaja ponudba v Sloveniji v primerjavi z Nemčijo.

Seveda pa ne gre pozabiti, da je dejanska cena odvisna od mnogih dejavnikov in da razponi obstajajo prav povsod.

Povprečna najemnina /m2 Povprečna prodajna cena /m2
Q1/2012 v €/m2 Q1/2013 v €/m2 Sprem. v % Q1/2012 v €/m2 Q1/2013 v €/m2 Sprem. v %
Aachen 7,25 7,5 3,4 1602 1771 10,5
Augsburg 6,96 7,32 5,2 1670 1882 12,7
Bergisch Gladbach 7,28 7,48 2,8 1346 1390 3,3
Berlin 6,93 7,41 6,9 1881 2073 10,2
Bielefeld 5,6 5,81 3,8 1186 1238 4,5
Bochum 6,28 6,5 3,5 1333 1337 0,3
Bonn 7,88 8,1 2,7 1873 2060 10
Bottrop 5,86 5,87 0,2 1192 1213 1,8
Braunschweig 6,32 6,76 7 1213 1399 15,3
Bremen 6,07 6,29 3,6 1201 1283 6,8
Bremerhaven 4,81 4,89 1,7 1010 1086 7,6
Chemnitz 4,84 4,93 1,8 875 883 0,8
Cottbus 4,97 5,08 2,2 886 1035 16,8
Darmstadt 8,7 8,66 -0,5 2069 2336 12,9
Dessau-Roßlau 5,54 5,62 1,4 832 821 -1,4
Dortmund 6,01 6,26 4,1 1281 1318 2,8
Dresden 6,25 6,56 4,9 1544 1686 9,2
Duisburg 5,58 5,74 3 1138 1149 0,9
Düren 5,45 5,61 2,8 1083 1111 2,6
Düsseldorf 8,88 9,12 2,7 2208 2448 10,8
Erfurt 6,43 6,58 2,4 1435 1518 5,8
Erlangen 8,13 8,55 5,2 2061 2257 9,5
Essen 6,15 6,25 1,7 1270 1316 3,6
Esslingen 7,83 8,02 2,5 1915 2020 5,5
Flensburg 5,82 5,96 2,5 1135 1297 14,3
Frankfurt 10,25 10,4 1,4 2411 2646 9,8
Freiburg 9,31 9,46 1,7 2618 2984 14
Fürth 7,17 7,65 6,7 1607 1932 20,2
Gelsenkirchen 5,32 5,42 2 997 1013 1,5
Gera 4,78 4,78 0 894 888 -0,7
Göttingen 6,57 6,8 3,6 1307 1477 13
Gütersloh 5,71 5,9 3,4 1295 1366 5,5
Hagen 5,56 5,66 1,7 1266 1289 1,9
Halle 5,2 5,32 2,4 1188 1260 6,1
Hamburg 8,81 8,86 0,5 2439 2680 9,9
Hamm 5,53 5,66 2,4 1079 1131 4,8
Hanau 6,82 7,05 3,3 1336 1403 5
Hannover 6,64 6,99 5,3 1384 1513 9,3
Heidelberg 9,46 9,28 -1,9 2466 2717 10,2
Heilbronn 6,97 7,33 5,2 1514 1659 9,6
Herne 5,54 5,66 2,2 1147 1196 4,3
Hildesheim 5,54 5,63 1,6 1121 1151 2,6
Ingolstadt 7,97 8,58 7,7 2150 2297 6,8
Iserlohn 5,65 5,72 1,2 1041 1037 -0,3
Jena 7,79 7,84 0,6 1775 1938 9,1
Kaiserslautern 5,92 6,09 2,9 1056 1167 10,5
Karlsruhe 8,32 8,32 0 1961 2145 9,4
Kassel 5,98 6,46 8 1343 1419 5,6
Kiel 6,28 6,45 2,8 1471 1616 9,9
Koblenz 6,33 6,58 4 1469 1517 3,3
Köln 8,29 8,47 2,1 1975 2099 6,3
Konstanz 9,18 9,53 3,9 2777 3030 9,1
Krefeld 6,19 6,31 1,9 1158 1185 2,3
Leipzig 5,26 5,48 4,1 1139 1212 6,4
Leverkusen 6,58 6,72 2,2 1429 1483 3,8
Lübeck 6,43 6,47 0,7 1353 1433 5,9
Ludwigsburg 7,95 8,3 4,4 1925 2135 10,9
Ludwigshafen 6,38 6,56 2,8 1274 1372 7,7
Lünen 5,35 5,44 1,6 1078 1117 3,7
Magdeburg 5,42 5,5 1,4 977 1006 3
Mainz 8,9 9,02 1,3 1837 2010 9,4
Mannheim 7,67 7,91 3,2 1766 1899 7,5
Marl 5,54 5,59 0,8 1140 1157 1,4
Moers 5,85 5,96 1,8 1292 1346 4,2
Mönchengladbach 5,93 6,11 2,9 1139 1170 2,7
Mülheim 6,64 6,75 1,6 1385 1431 3,4
München 11,78 12,29 4,4 3608 4080 13,1
Münster 7,5 7,69 2,6 1850 2083 12,6
Neuss 7,09 7,29 2,8 1517 1650 8,8
Nürnberg 7,53 7,68 2,1 1810 2122 17,2
Oberhausen 5,61 5,82 3,8 1333 1330 -0,2
Offenbach 7,51 7,73 2,9 1516 1624 7,1
Oldenburg 6,42 6,69 4,3 1484 1660 11,8
Osnabrück 6,32 6,64 5,1 1105 1149 4
Paderborn 5,89 6,12 3,9 1207 1320 9,4
Pforzheim 6,33 6,51 2,8 1413 1458 3,2
Potsdam 7,35 7,42 0,9 1854 2012 8,5
Ratingen 7,47 7,63 2,2 1541 1650 7,1
Recklinghausen 5,63 5,72 1,5 1204 1233 2,4
Regensburg 7,76 7,74 -0,3 2308 2717 17,7
Remscheid 5,96 6,05 1,5 1226 1282 4,6
Reutlingen 7,41 7,69 3,8 1819 1945 6,9
Rostock 5,88 6,06 3,1 1776 1890 6,4
Saarbrücken 5,93 6,08 2,5 1126 1211 7,6
Salzgitter 5,03 5,08 0,9 864 859 -0,6
Schwerin 5,16 5,39 4,6 1458 1550 6,3
Siegen 5,99 6,11 1,9 1185 1189 0,3
Solingen 6,22 6,36 2,2 1380 1423 3,2
Stuttgart 9,47 9,61 1,5 2324 2601 11,9
Trier 7,1 7,35 3,5 1882 2028 7,8
Tübingen 8,55 8,63 0,8 2326 2517 8,2
Ulm 7,58 7,68 1,3 1995 2007 0,6
Velbert 5,89 6 1,8 1192 1241 4,1
Wiesbaden 9,02 9,32 3,2 2064 2252 9,1
Witten 5,76 5,82 1 1202 1231 2,4
Wolfsburg 6,29 7,02 11,6 1082 1174 8,5
Worms 5,77 5,9 2,2 1289 1373 6,5
Wuppertal 5,93 6,02 1,5 1096 1116 1,8
Würzburg 7,65 8,04 5,1 2083 2119 1,7
Zwickau 5,05 5,32 5,3 813 833 2,5

Tukaj pa še podatki o napovedih stanja do leta 2030:

Napoved spremembe št. prebivalcev do leta 2030 v % Napoved spremembe št. gospodinjstev do leta 2030 v %
Aachen -3,4 1
Augsburg 1,2 2
Bergisch Gladbach -3,7 3
Berlin 5,8 4
Bielefeld -5,8 -1
Bochum -10,2 -5
Bonn 4,9 1
Bottrop -6,4 -8
Braunschweig -5,2 -9
Bremen 0,8 1
Bremerhaven -3,2 -7
Chemnitz -10,6 -15
Cottbus -13,4 -17
Darmstadt 3,9 -3
Dessau-Roßlau -22 -20
Dortmund -5,2 -3
Dresden 11,8 2
Duisburg -6,7 -7
Düren -3,8 7
Düsseldorf 4,5 5
Erfurt -3,4 -10
Erlangen 2,7 0,01
Essen -5,7 -5
Esslingen -3,3 9
Flensburg 6,1 4
Frankfurt 7,3 1
Freiburg 6,8 4
Fürth 4,2 5
Gelsenkirchen -8,7 -10
Gera -16,4 -18
Göttingen -8,6 -9
Gütersloh -0,9 7
Hagen -14,7 -12
Halle -13,1 -15
Hamburg 7,2 3
Hamm -6,7 -6
Hanau -1,2 6
Hannover 1,5 4
Heidelberg 3 -2
Heilbronn 2,3 4
Herne -11,5 -7
Hildesheim -4,4 0
Ingolstadt 10,4 4
Iserlohn -10,7 -5
Jena -2,8 -4
Kaiserslautern -2,8 1
Karlsruhe 3 2
Kassel -3,9 -7
Kiel 3,5 -1
Koblenz -3,4 -2
Köln 2,6 5
Konstanz 2,8 10
Krefeld -5,6 -4
Leipzig 8,8 1
Leverkusen -2,5 -2
Lübeck -2,8 -2
Ludwigsburg -0,6 11
Ludwigshafen -0,8 3
Lünen -12,8 2
Magdeburg -6,5 -10
Mainz 2 2
Mannheim 2,5 2
Marl -11,7 -4
Moers -8,3 2
Mönchengladbach -5,3 -3
Mülheim -6,6 -6
München 14,8 5
Münster 1,4 3
Neuss -3,2 4
Nürnberg 3 4
Oberhausen -5,8 -4
Offenbach -2,4 2
Oldenburg 3,5 -3
Osnabrück -2,2 -7
Paderborn 2,3 6
Pforzheim 2 2
Potsdam 11,2 10
Ratingen -7,3 0
Recklinghausen -8,1 -4
Regensburg 7,2 18
Remscheid -15,1 -10
Reutlingen -1,6 6
Rostock -7 -8
Saarbrücken -9,4 -5
Salzgitter -19,1 -4
Schwerin -8,7 -12
Siegen -11 -4
Solingen -6,7 -5
Stuttgart 2,8 3
Trier 3,8 -1
Tübingen 0,8 12
Ulm 4 1
Velbert -13,6 0
Wiesbaden 4,2 4
Witten -10 -4
Wolfsburg -10,6 7
Worms 3,1 4
Wuppertal -8,8 -6
Würzburg -4,4 -3
Zwickau -19,4 -15
Advertisements

Ta zadnji teden sem lahko delal iz Ljubljane. Tako sem sebi dokazal, da je to v trenutnem setupu popolnoma izvedljivo. Trenutni se nahajam na vlaku na poti nazaj v Frankfurt in razmišljam o jutranjem dogajanju v vezi prodaje in nakupa nepremičnin v katerega se podajam.
Tokratni val nepremičninskega podviga je zadnji v nizu nekaj poskusov, ki so se končali klavrno predvsem zaradi manjkajočega konsenza znotraj naše družine. Tokrat pa lahko rečem, da konsenz je in je tokratni poskus daleč najbolj realen. Že prej mi je bilo jasno, da je izvedba prodaje in nakupa nove nepremičnine skorajda “mission impossible”, tokrat pa se mi to le še dodatno potrjuje. Seveda je minilo nekaj časa med našimi poskusi in zdelo se mi je, da je trg nepremičnin in te industrije napredoval in zorel. A ugotavljam, da temu ni tako. Pravzaprav je še slabše, kot je bilo pred leti. In za to ne krivim recesije, ki klesti po celem svetu. Ta je dana in predstavljal sem si, da se trg vedno pač prilagodi danim razmeram, torej razmerja se spremenijo. Naj na kratko opišem svojo izkušnjo zadnjih nekaj dni in razlog, ki me je vzpodbudila k pisanju tega kratkega sestavka.

Naloga je precej jasna:
-prodaja našega stanovanja (4,5 sobno stanovanje na Kodeljevem)
-nakup hiše izven Ljubljane
-financiranje finančne razlike s pomočjo hipotekarnega kredita

Pa pričnimo od zadaj. Financiranje nepremičnin se izvaja izključno s pomočjo bančnih kreditov. V Sloveniji nisem zasledil kakšnih drugih finančnih virov, niti virov sofinanciranja oz. spodbujanja nakupa nepremičnin – razen dotacij v primeru pasivne gradnje in občasnih razpisov na temo varčevanja z energijo, kar pa lahko ocenim kot zanemarljivo. Še posebej v današnjem času in ker varčevanje in ekologija večinoma pomenita tudi drago.
Financiranje je seveda pogojeno z varnostjo, ki jo banki nudite v zameno za časovno vrednost denarja in ta je v primeru financiranja nakupa nepremičnin v obliki zastave nepremičnin, torej hipoteke. Banka se torej vpiše v zemljiško knjigo kot stranka, ki ima pravico v primeru neplačil obveznosti do nje svojo hipotekarno pravico uveljavljati v obliki prodaje nepremičnine z namenom se poplačati. Večina današnjih nepremičnin, tudi teh v lasti mojih znancev in prijateljev je delno financiranih s takim kreditom. In ko se odločiš prodati tako nepremičnino, si seveda predstavljaš, da boš prenesel hipoteko enostavno na novo nepremičnino. Še posebej v primeru, ko si kreditojemalec že daljši čas in odplačuješ svoje obveznosti v roku in brez kakršnikolih napak. Ravno, ko pišem ta stavek mi pride na misel, zakaj bi se morali kreditojemalci držati vse pogodb in določil, če pa se jih niti država ne drži. Še posebej pa banke, ki jim je popolnoma edina bit generiranje dobička in zadovoljstva svojih lastnikov. Tako se moramo mi držati vseh pravil neglede na to, da imamo sami težave v tem današnjem okolju, ko pa imajo banke težave, se pričakuje, da ti isti kreditojemalci, v tem primeru davkoplačevalci pomagajo tem institucijam.
V trenutku potrebnega dodatnega financiranja se seveda človek malce razgleda po finančnem trgu in primerja pogoje med seboj. A hitro se ugotovi, da pravzaprav nimaš izbire. Tudi če ima druga banka v danem trenutku boljšo ponudbo in bi želel dodatni vir financiranja druge banke, se zadeva zaplete zaradi t.i. vrstnega reda vpisa hipotek v zemljiško kniigo. Obe banki seveda pogojujeta financiranje s tem, da sta na prvem mestu. In tako iz tega ne bo nič. Tako si vezan na trenutno banko in upaš, da bo le ta prilagodila svojo ponudbo na ponudbo konkurence. Nekateri se verjetno sprašujete, zakaj ne bi poplačal obstoječega financiranja, ter kompletnega vzel pri drugi. Dva razloga, obstoječe financiranje je v CHF in bi v primeru poplačila realiziral oportunitetno izgubo neugodne tečajne razlike (verjamem v EUR), druga zadeva pa so razni dodatni stroški, ki so se jih banke izmislile za ta primer in s tem vsaj delno realizirale planiran dobiček (razni admin stroški, predčasna poplačila, izbrisna pobotnica, notarski stroški, itd).
Financiranje iz tujine, vsaj iz Nemčije zelo težko v primeru zahtevane hipoteke. Slovenije namreč ni na zemljevidu ponudbe financiranja. Možen je kredit za nakup nepremičnin na Hrvaškem, Cipru, Turčiji in seveda druge zahodne države, za Slovenijo pač ne.
Nakup nove nepremičnine se prične na spletu. Mislim, da je stran nepremicnine.net centralna stran ponudbe v Sloveniji. Po pregledu ponudbe in filtriranju želja in zmožnosti večinoma ugotovimo, da so ponujene nepremičnine na voljo preko nepremičninskih posrednikov. Sledi klic na njih in dogovor o ogledu željenega. Slošno opažanje. Velikokrat se moraš sam kot kupec prilagoditi terminom posrednika. Posredniki živijo le težko in niso ravno uspešni – očitno jih je preveč. Večinoma želijo oglede v dopoldanskem času, zvečer je njihov delovni dan zaključen. Naj bo popolnoma jasno, da to ne velja za vse, a za večino s katerimi sem imel opravka. Poznavanje, kaj prodajajo, je velikokrat izredno nizko. Splošne informacije, ki so mi dostopne že na spletu in ključ, da se odpre nepremičnino je veliko premalo. Za provizijo, katero zahtevate želim servis. In to servis, ki bo zapleten postopek zamenjave nepremičnine in logističen, čustven, finančni problem uredila, ne pa še poglobila. Nekateri naduteži, ki sem jih srečal ta teden, so me spravili v fazo, da ne bi izvedel transakcije, četudi bi se vse poklopilo. Vseskozno ocenjevanje finančne sposobnosti, realnosti izvedbe posla in ekvivalentno stopnjo svojega inputa. To je “no go” In ne predstavljam si, da bi tak posrednik zastopal moj interes in bi mu zaupal tudi pogodbeno plat mojega doma. Tukaj pa bi moral izvzeti Tino, ki je po stroki gradbenica in si zasluži moje popolno zaupanje in jo bom v primeru realizacije povabil kot mojo svetovalko k izvedbi posla, ter investitorja in gradbenika, ki svoje nepremičnine sam prodaja. Človek ve kaj govori, pozna vsak kabel, opeko, razlog, kaj in zakaj.
Kaj vse nisem slišal ta teden. V Črni vasi mi je novi lastnik nekega dvojčka rekel, da tukaj živijo samo taki z denarjem?!?!?
Cene nepremičnin so padle. To je gotovo. Vendar popolnoma nedefinirano za koliko. Zakaj? Zato ker je objavljena cena lahko popolnoma irelevantna. Gre samo za to, koliko časa ima prodajalec in pod kakšnim pritiskom je. Kvaliteta gradnje je precej vprašljiva, ko govorimo o hišah v okolici Ljubljane, ki so bile grajene za trg. Po večini zadostijo predpisom ali pa tudi to ne, saj velikokrat tega ni možno niti preveriti. Gradnja je financirana s pomočjo bančnih kreditov ali poplačil podizvajalcev z enoto nepremičnine in vse je odvisno, koliko je investitor dosleden pri poravnavah svojih obveznosti, kolikšen je pritisk banke zaradi pokrivanja svojih izgub, kakšna je plačilna disciplina povezanih si podjetij. Glede na izkušnjo, da podjetje v državni lasti namesto v dogovorjenem obroku plačuje svoje obveznosti dnevno po 700 ali 1000 EUR in da je prejemnik plačil še vesel, da sploh dobiva plačila kaže, da je denarni tok velik problem.
In spet so tukaj nepremičninski agenti. Seveda jim poveš, za koliko želiš nekaj kupiti ali prodati, a sami so v položaju zniževalca cen. Razlog je jasen. Provizija je izražena v procentih in znaša recimo nekje 3%. Visoka cena predstavlja oviro hitre prodaje nepremičnine in ni v interesu posrednikov. Želijo si veliko število transakcij in ne kvalitetnih, pa čeprav to pomeni manj operative za isti prihodek. Še nekaj bi tukaj omenil. Vidim, da je v glavnem ponudba novogradenj omejena na vrstne hiše, ter komplekse dvojčkov s skupno infrastrukturo. Torej skupna gradbena dovoljenja, skupni plinohrami in čistilne naprave, celo o parkih je govora. To me ne zanima. Pa tudi prihranki doseženi zaradi tega niso prenešeni na končnega kupca. Vprašal bi se, kje je tukaj koncept, strategija države in skupnosti? S predpisi, ki določajo, da mora biti streha dvokapnica, pa čeprav je nočem, se ne dosega prav veliko. Popolnoma divji trg gradnje, ki vsakemu, ki je imel nekaj denarja na voljo (pa čeprav je bil prej mesar ali kaj drugega kot gradbenik) nudi svobodo gradnje za namen zaslužka, sami kupci, ki pa bi želeli živeti v določenem okolju in tako doprinesli k tem okolju in skupnosti, pa jim je to skoraj onemogočeno. Torej preprosto vprašanje: zakaj je sistem postavljen tako, da je investiranje nestrateških investitorjev v boljši poziciji, kot investicija novih stanovalcev v lasten dom in tako novih davkoplačevalcev. Morda zato, ker si država in sistem lokalnih skupnosti ni na jasnem, kaj si sploh želijo, morda ker velja sistem “tujega nočemo, našega ne damo”, morda, ker smo tako prekleto dovzetni do tega, kakšne so naše osebne koristi od tega in ne morem si kaj, da mi ne bi prišlo v misli osebno okoriščanje. Bo že nekaj na tem, da sem še dokaj sveže pod vtisom Indije, kjer sem se srečal bolj z nazorom “več kot nas je, bolj nam je lepo” in “drugačno je lahko tudi lepo”. Ideološko, a mene osrečuje in in pomirja:)
Moj klic se glasi: Lokalne skupnosti, premislite, ocenite, kaj si želite in kako vidite svojo skupnost v naslednjih 50 letih. Si želite vrtce, šole, športno in kulturno dogajanje? Za to potrebujete ljudi. Da bodo to financirali in tudi obiskovali. Ljudje bodo prišli zaradi kvalitete življenja. Ponudite jim to. Poglejte kaka zemljišča imate na voljo, odločite se koliko in kakšne ljudi želite imeti v svoji sredini in postanite sami investor. Vendar ne zaradi dobička, pač pa zaradi interesa vaše skupnosti.
Torej, da zaključim tole postavko. Nepremičninski posredniki me niso niti navdušili niti zadovoljili. Pokazali so, da ni potrebno nobeno posebno znanje ali imeti kako posebno sposobnost. Lahko je to vsak, ki ima čas. Seveda spet ne gre pozabiti svetlih izjem, ki so pokazali znanje in zaupanje in se tako odlepili od množice, ter dokazali, da gre tudi drugače. Morda bi v tem kontekstu razmišljal v smeri t.i. Hišnega posrednika, pa čeprav ga ne potrebuješ prav pogosto.
In sedaj še k zadnji postavki, v mojem procesu prvo postavko. Prodaja lastne nepremičnine je že tako čustvena transakcija. Nihče ne pozna tega kraja bolje kot vi sami. Nihče ne more ovrednostiti kvalitete življenja tukaj in težko je to ovrednotiti v denarju. A tukaj pač deluje zakonitost trga in cena se oblikuje na podlagi ponudbe in povpraševanja. In tudi sam nisem utopist, prej realist, a poskušam vseskozi realnost videti na pozitiven način.
Skratka, moje čudovito večsobno stanovanje na Kodeljevem se je znašlo na trgu in s časom se oblikuje tudi končna cena. Jasno mi je, da moram računati na nek popust pri ceni, seveda pa v korelaciji z načinom plačila in s ceno nepremičnine, ki jo želim kupiti. Dragi moji posredniki, vse kar sem slišal od vas, je, kako težko je prodati in da bi bilo najbolje moj dosedanji dom podariti, pa še to bo težko:) Torej, zakaj potem obstajate? Podarim lahko stanovanje sam. V mojem stanovanju živimo, tako, da ne morete imeti ključev in ga razkazovati potencialnem kupcem brez dogovora. Ne mi prodajati zgodbe, da je prodajalec kralj, ko kupujem in da je kupec kralj, ko prodajam. Na živce mi greste in si povečini svojo provizijo ne zaslužite. Imate svoj interes, ki ni popolnoma moj interes. Ne prevzemate nobene odgovornosti, ne sofinancirate nobenega dela transakcije, nimate na zalogi “investitorjev”, ki bi nepremičnine kupovali in oddajali, ne tvorite stanovanjskih skladov itd. Pri nakupu mi odprete vrata in mi morda povete kako informacijo, ki me zanima in je nimam kje prebrati in le redko se je zgodilo, da ste mi pokazali kako nepremičnino, ki je ne bi na spletnem portalu našel tudi sam. A ko prodajam, dosedaj niste naredili še ničesar, kar ne bi in nisem naredil tudi sam. Zato mi je jasno, da vas pravzaprav ne potrebujem za prodajo, saj pri nakupu ne morem vplivati na odločitev prodajalca, kako se bo lotil prodaje. A privatne prodaje, ljudje, dajte no to sami urediti. Vsi bomo prihranili in s tipskimi dokumenti in postopki uredili to situacijo. Prav gotovo se bodo pojavile tudi interesne skupine, ki bodo za le majhni del plačila dali nasvet in pomoč, sam z veseljem pomagam, kar tako pač. Posredniki pa, razočaran sem nad vami. Preveč vas je in priznajte si, da niste vsi primerni za to delo in da vaša storitev ni premosorazmerna s plačilom, ki ga zahtevate.


Ker dobivam splošna vprašanja, ki se tičejo življenja tukaj v Nemčiji, morda nekaj vrstic kot odgovor širši množici po 10 mesecih dela in življenja tukaj.

Ker je lahko v drugih mestih drugače, lahko opišem trenutno le dan v Frankfurtu.

Dan se začne nekje v dveh fazah. Jutranjiki, ki nastopijo službeni/šolski del okoli osme ure se torej spravijo od doma med 7:00 in 7:30, ter naslednji val, ki prične okoli 9:00. Teh je več.

Zato se jutranja konica razprostira med tema dvema urama. Javni promet je izredno dober, saj Frankfurt ni veliko mesto. Na voljo sta 2 sistema podzemne železnice (S Bahn, U Bahn), tramvajska mreža, mestni avtobus, ter cenovno ugodni taksiji.

Vozovnica za enosmerno vožnjo (tramvaj, bus, podzemna) stane 2,40 EUR, dnevna vozovnica 6,20 EUR, tedenska 22,40, skupinska dnevna vozovnica (do 5 oseb) 9,50 EUR in mesečna 76 EUR. Terminske vozovnice imajo vključeno tudi pot na letališče (saj se le ta nahaja izven območja 5000 – to je mesto Frankfurt). Z mesečno je mogoče po 19 uri med delovniki in preko vikenda s seboj vzeti eno odraslo osebo, vse svoje otroke ali do 4 tuje otroke.

Parkiranje: Večina novejših stanovanjskih zgradb ima za svoje stanovalce v kleti garaže. Cene najema se gibljejo od 70 pa do 100 EUR. Starejše ulice, ki garaž ali drugih parkirnih možnosti kot na ulici nimajo, so pred kratkim uvedle naslednji sistem parkiranja. Stanovalci lahko dobijo letno dovolilnico (50 EUR), s katero lahko parkirajo na svoji ulici. Tam je ostalim prepovedano parkiranje med delavniki med 7:00 in 10:00 uro, ter med 16:00 in 19: uro. Verjetno sem pristranski, vendar je moj občutek tak, da mesto tukaj poskuša urejati parkiranje za prebivalce mesta, v Ljubljani pa je pri meni vladal splošni občutek, da mesto zanima le kako lahko pobere nove prihodke. Tako mnogi dnevni migranti uporabljajo sistem P+R oz. železnico, saj je parkiranje v mestu relativno problematično.

Pot na in iz dela mnogim vzame kar nekaj časa. Tako večina že na poti prične z delom (prenosniki in fascikli na kolenih, Ipadi,…), veliko jih bere, večina pa ima v ušesih slušalke.

Delovni čas se torej prične nekje ob 8:30 in traja povprečno recimo do 18:30, velikokrat pa tudi do 20:00 ure. Seveda je to precej različno, vendar je kar gužva ob urah, ko se sam vračam. Velika podjetja imajo dobro urejene sidikate oz. odbore delavcev, katerih ena glavnih nalog je nadzor nad zakonskimi predpisi, ki se tičejo delovnega časa. V moji stroki se dela projektno, torej za vnaprej dogovorjen obseg ali po svetovalni uri. Tako je merjenje porabe časa ena od poglavitnih zadev za fakturiranje, nadurno delo pa mora biti najavljeno en teden prej in tudi avtorizirano. Ko govorimo o nadurnem delu pri meni je mišljeno delo preko vikenda, saj se smatra do 30 nadur na mesec plačanih v okviru plače. Za nekatere dvomljivo, vendar tako pač je v tem poslu.

Glede na to, da se torej veliko časa prebije v službi je temu primerno tudi prehranjevanje. Kosilo ob poldnevu je tako zelo razširjeno. In temu primerna je tudi ponudba. Raznolika in razširjena. Cene kosila se gibljejo v okrepčevalnicah od 3,50 EUR pa do 20 EUR v dobrih restavracijah. Povprečno pa boste namenili za to kakih 7 – 8 EUR. Veliko podjetij ima tudi lastne kantine, kjer je kosilo še ugodnejše, oz. ima lastno kuhinjo, kjer si je moč pogreti/pripraviti s seboj prinešene jedi. Tako pri meni to možnost dnevno uporabljajo indijski kolegi, ki si vsak večer pripravijo svoje jedi in jih nato tukaj v mikrovalovki pogrejejo. Ker sem se navdušil nad njihovo hrano, se jim občasno tudi sam pridružim. »Domače« je le »domače«J

Špecerije tukaj so večinoma diskontarji, torej naš Hofer in Lidl. Hofer se tukaj imenuje Aldi, pridružujejo pa se mu še Penny, Real in Netto. Rewe je naš Špar ali Mercator, najlepše urejen in založen pa je Edeka, ki se kosa z našimi najnovejšimi Interšpari in Mercator Hipermarketi. Večje količine pijače se kupuje v diskontih pijač, direktno pri lokalnih pivovarjih in vinotekah. Za ekzkluzivne kapljice pa se napotite v specializirane delikatese, kjer je moč dobiti prav vsako svetovno specialiteto (žal pa našega pršuta in vin tukaj ne srečam).

Cena hrane in artiklov dnevne porabe je enaka kot pri nas, tako da bistvene razlike ne zaznam.

Transport v/iz Slovenije:

Torej v glavnem 3 opcije:

  • Avto – cca. 900 km – normalno potreben čas 10 ur – strošek cca. 200 EUR
  • Vlak – obstaja poceni varianta – povratna cca. 100 EUR, vendar ne na vikend dneve. Zadnja cena, ki sem jo prejel za ad hoc povpraševanje je bila 350 EUR (povratna)!?!
  • Letalo – optimalno, več letov dnevno, ki jih izvaja Adria Airways. Karto je potrebno kupiti mesece vnaprej (začetek septembra za božične praznike) za nomalno ceno (cca. 200 EUR), drugače je normalna cena okoli 300 EUR. Letališče Frankfurt Hahn (Ryanair) pozabite, saj se le to nahaja 200 km od Frankfurta (pri Saarbrucknu). Sicer obstaja avtobusni prevoz, ki pa traja skoraj 2 uri, cena enosmerne vožnje 13 EUR. Odhod/prihod na glavni železniški postaji. Alternative so leti v Zagreb in Celovec, ki so nekaj cenejši, seveda pa je potrebno potem prišteti tudi stroške transferja in čas.

Vse v vsem – poti obstajajo, vendar so v primerjavi s potmi ostalih kolegov (London (88 EUR), Bukarešta (90 EUR), Atene (128 EUR), Varšava (128 EUR), Paris (87 EUR) izredno drage. Kot sem že omenil v enem prejšnjih postov je plačal kolega za Kalkuto 550 EUR, povratna preko Dubaia (Lufthansa), drugi pa za New York 530 EUR. Tako mi je jasno zakaj Slovenije ni na turističnem zemljevidu tukaj, saj se ljudnje odločajo povsem preprosto za vikend izlete. Vnesejo maksimalno ceno ki so jo pripravljeni plačati za 2 osebi v primeren iskalnik in nato izbirajo med destinacijami. Slovenije na tem izboru očitno nikoli ne bo, ali pač?

Zabava/kultura:

Dogajanja je precej in to za prav vse okuse. Kdor si ne najde ničesar primernega za sebe, si je kriv sam. Obilica muzejev, razstav, prireditev, klubov, kinematografov nudi prav vsak dan možnost tovrstnega preživljanja kvalitetnega časa.

Šport/rekreacija:

Najbolj pripljubljeno kot tudi po večini drugje tek in kolo. Možnosti veliko za vse težavnostne stopnje. Tudi gorsko kolesarjenje je možno v bližnje Taunus hribovje.

Športnih objektov je veliko, predvsem priljubljen je jasno nogomet in tenis. Fitnes ponudba različnih ponudnikov je izredno velika.

Stanovanje:

Prebivalcev v mestu cca. 700.000 (letni prirast z novimi prebivalci cca. 10.000 letno), z okoliškimi zaselki 2.300.000. Cca. 25% prebivalcev v mestu predstavljajo tujci – 180 narodnosti.

Prav vsakemu prišleku se postavi dilema živeti v mestu ali v sosednjih zaselkih (Bad Homburg, Neu Issenburg,…) ali mestih (Mainz).

Tako cestna kot železniška povezava je izredno dobra, tako je dnevna migracija povsem vsakdanja.

Povprečne cene najema stanovanja v mestu (seveda skora neprimerljivo po lokacijah, vendar za orientacijo):

Kvadratura

Vrednosti September 2011

Ø v €
za m²

Min. v €
za m²

Max. v €
za m²

do 40 m²

16,58

4,91

30,90

40 – 80 m²

12,06

4,11

29,00

80 – 120 m²

12,20

4,35

25,30

nad 120 m²

13,58

6,60

26,92

Source (http://www.immowelt.de)

Povprečna cena novogradnje 3.150 EUR/m2 – torej nakup

Najdražje novogradnje so v Westend (povprečno 4.910 EUR/m2), Nord- in Ostend (4. 450 EUR/m2), ter Sachsenhausen in Westhafen (4.260 EUR/m2).

Najhitreje rastoči del mesta je Europaviertel (za sejmom Messe), kjer naj bi v nekaj letih zrastel nov kompleks stanovanj, pisarn in trgovinskih centrov. Gre za najmodernejšo gradnjo, kar jih trenutno poteka v europi. Končna postavka je novih 30.000 prebivalcev in 10.000 novih delovnih mest.

Bančna ponudba:

Nakup stanovanja je mogoče 100% financirati, torej povsem brez samoudeležbe (razen stroške notarjev ipd.)

Osebni račun predstavlja v povprečju transakcijski račun, varčevalni račun, plačilna kartica (bankomat/POS – dvigi v okviru bančne skupine brezplačni), VISA/Mastercard debetna kartica (možen vklop kreditne funkcionalnosti) z osnovnim limitom 1 plače), osnovni limit na TRR v višini ene plače, internetna banka, telefonska banka, SEPA plačila brezplačno, trajniki in direktne bremenitve brezplačno. Cena opisanega paketa ob primernem mesečnem prihodku – brezplačno.


Denimo, da razmišljamo o nakupu klubske mizice in denimo, da dobimo na dom reklamni letak ene od pohištvenih hiš v Sloveniji v kateri se nahaja prav dotična klubska mizica, ki bi jo morda izbrali. Ta mizica ima ceno 117 EUR, toda trgovec vam jo ponuja po izredno ugodni ceni, ki znaša 79 EUR, torej kar 33% ugodneje. Če vam je mizica všeč, se vsedete v avto in opravite nakup.

Nato čez nekaj dni uživate ob svoji novi klubski mizici, pijete kavo in prelistavate novo prejete reklamne letake. Nenadoma se vam dih zaustavi, kava, ki je ravnokar vstopila v vaša usta ni prepričana, če bo še nadaljevala pot in nenadoma vas oblije vročica, ki je posledica ugotovitve da ste bili na…. ah saj veste, tisti topi občutek.

Res je potrebno priznati, da se navedene dimenzije razlikujejo, vendar ne za 82% kolikor znaša razlika v ceni (redna cena 57,90 EUR, akcijska 33,99 EUR).  

Pa sami povejte, kaj si ob tem mislite…

PS: Mizice nisem kupil, oba letaka pa sem dobil skupaj v nabiralnik.