Posts Tagged ‘live and work in Frankfurt’


Kar nekaj Maine je spet preteklo od zadnjega zapisa mojega življenja tukaj. Nekateri bi rekli avanturi, zdomstvu, začasnem delu v tujini, sam pa bi temu rekel morda celo vračanje v mojo rojstno domovino, ki sem jo zapustil pred 33 leti. 

Profesionalna plat se odvija kar dobro zame. Po vrnitvi iz božično novoletnih praznikov sem nadaljeval s svojim delom na projektu in intenziviziral moje zanimanje za islamsko bančništvo. Interno v podjetju smo tudi dogovorili, da se bom odpravil na tovrstne projekte, a očitno mi nekako ni dano, da bi končno začel s tem tudi v praksi. Podaljševanje obstoječega projekta, menjave na delovnih mestih, turbulence v finančnem svetu in nove priložnosti so botrovale k moji novi odločitvi. Kakor sem že omenil v eni od prejšnjih objav, se je zanimanje za moje delo in mene izjemno povečalo, od kar sem tukaj. Beseda da besedo, izkušnja se prenese naokoli, krog poznanih se veča, pa tudi verjetno naziv renomiranega podjetja kot delodajalca na mojem profilu na LinkedIn in Xingu naredi svoje.

Že nekaj mesecev prejemam tedensko razna povabila za kontakt in ponudbe za delovna mesta. Moja industrija, torej industrija bančne tehnologije je precej specifična. V bankah boste naleteli vedno le na nekaj oseb, ki v sebi nosijo lastnost razumevanja posla, postopkov in zakonitosti, funkcionalnih zahtev in ustreznih tehničnih resitev, ter imajo veselje do obojega, torej poslovnega in tehničnega.

Tako se je pojavilo tudi eno največjih podjetij na svetu s sedežem krovnega podjetja v Kaliforniji, finančne vertikale pa v Indiji. Po nekaj spoznavnih intervjujih, preverbah mojih referenc iz prejšnjih zaposlitev (dejansko so klicali moje bivše nadrejene in kadrovsko službo), pa tudi po priporočilih sem se odločil, da zapustim sedanje podjetje Temenos in si svojo pot naprej utiram v novem podjetju, prav tako velikemu igralcu na trgu programske opreme za banke.

Odločitev niti ni bila težka, saj je bila ponujena ponudba ameriškega podjetja odlična. Edino dopusta je manj, kar pa bo očitno možno kompenzirati z letalskimi prevozi namesto v Frankfurt v Ljubljano in delom od doma. Ostajam v Frankfurtu, pisarna, ki jo lahko uporabljam pa je oddaljena le 10 minut hoje. Delo – Consultant Manager. In ne gre spregledati dejstva, da je v tem podjetju pred nekaj meseci pričel z delom tudi moj dobri prijatelj Ranjan, s katerim sva pričela najino profesionalno pot v podjetju Temenos. Veselim se že, da ga spet vidim. 

V Nemčiji znaša odpovedni rok 1 mesec v kolikor je zaposlitev trajala do 24 mesecev. Odpoved je potrebno dati do 15 ali do zadnjega v mesecu in od takrat začne teči odpovedni rok. Kakšnih posebnosti torej ni, morda bo le potrebno obvestiti zdravstveno zavarovalnico o novem delodajalcu.

Druge novosti – prav neverjetno je, kakšen boj bijem z davčno upravo.  A tokrat ne s slovensko pač pa z nemško:). Da ne boste slučajno slepo verjeli, da v tej državi teče vse kot namazano. Ni res. Veliko področij sem videl, kjer smo slovenci naprednejši in bolj efektivni od nemcev.

Torej davčna napoved (Einkommensteuererklärung) je tukaj pravi mali bavbav. Davčna zakonodaja je tako široka in zapletena, da je v vsakem primeru zelo priporočljivo najeti davčnega svetovalc, ki ti izdela davčno napoved in nato tudi izvaja vso morebitno korespondenco z davčnim uradom (Finanzamt).

Prvo dejstvo. V povprečju dobi vsak davkoplačevalec povrnjenih kar 890 EUR. Tukaj vlada logika, da je tako tudi dobro in prav nihče nikoli ne omenja, da s tem kreditira državo, saj je vsem jasno, da je država njihova in da je le bolje na koncu leta nekaj dobiti kot morebiti nekaj plačati.

Druga zadeva, zaradi ločenega življenja se odpre cel nov spekter raznih davčnih olajšav. Tako ima zakonodaja, ki je na momente prav nepregledna (kar potrjujejo tudi strokovnjaki) močno socialno komponento.

A vse le ni tako lepo. Torej, ker moram zopet vložiti vlogo za ugotovitev mojega davčnega rezidentstva v Sloveniji, letos ni bila zadosti dokumentacija, ki sem jo predložil lani. Potreben je nek mednarodni obrazec, ki naj bi ga pridobil pri nemškem davčnem uradu (Wohnsitzbescheinigung der ausländischen Steuerbehörde für das Jahr 2012, das dem internationalen Abkommen entspricht). A ta obrazec lahko dobim le, če imam nemško davčno številko (Steuernummer). Ker sem lani že prejel neko številko, sem bil prepričan, da bo ta prava. A gre pri tej številki le za t.i. identifikacijsko številko, torej nekakšno predhodnico davčne številke. Tako človek dobi davčno številko le po oddaji svoje prve davčne napovedi.

Po nekaj ponudbah davčnih svetovalcev sem se odločil za t.i. davčno združenje, kjer je potrebno plačilo letne članarine in nato lahko koristiš vse usluge davčnega svetovanja preko leta. Cena – 200 EUR letno. Druge ponudbe so se zavrtele tudi do 450 EUR letno.

Ker za napoved služi kot osnova letni pregled prihodkov, ki ga izda delodajalec, sem moral čakati na ta dokument vse do marca. Tako sem napoved le oddal sredi marca oddal in nato čakal nekaj tednov. Ker se davčni urad ni oglasil, sem jih ponovno pozval k izdaji mojega željenega obrazca. In nato prejel sporočilo, da moje davčne napovedi ne najdejo in tako še niso izdelali davčno številko!?!?!?!? Grrrr. Kuhanje možganov, dim čez ušesa, vse to ne pomaga. Torej zopet k davčnemu svetovalcu, ki mi potrdi oddajo napovedi in o tem obvesti urad. A kaj, ko je moral ponovno oddati napoved in tako se zamika in zamika. Po pregledu komunikacije je minilo pol leta, od kar sem pričel s postopkom pridobitve obrazca, a ga še vedno nimam. Urad sem kontaktiral sedaj že šestič in sedaj mi preostane le da čakam. Upam, da ta časovni zamik ne bo povzročil novih težav v Sloveniji. Tale davčni svet mi nekako ne leži. Sicer je materija zanimiva, a kaj ko na izvedbah tako močno šepa. Po taki varianti dela bi kmetu že zdavnaj vsa živina pocrkala.

Novosti v mestu. Še vedno je eden najbolj perečih težav v mestu odprtje nove vzletno-pristajalne steze na letališču Flughafen Frankfurt am Main,  ki je bila odprta oktobra lani po 14 letih sporov in nasprotovanja prebivalcev mesta.

Hrup, ki ga letala sedaj povzročajo nad urbanimi deli mesta je grozovit. Dnevno se odvije preko 1200 (440.000 letno)  vzletov in pristankov, tako da letala v 30 sekundnem taktu preletavajo strehe hiš.  V prihodnjosti pa planirajo doseči neverjetnih 700.000 vzletov/pristankov na leto (preko 1900 na dan).

Merjenja pokažejo, da povprečna vrednost hrupa znaša 75 decibelov (84 decibelov – vrhovi), po razsodbi sodišča pa so vsaj nočne lete uspeli prepovedati. Tako sedaj med 23:00 uro in 5:00 uro zjutraj ni več letov, a večina le ne vstane že ob 5:00 uri zjutraj. Prizadetih je 120.000 prebivalcev, a sam nisem med njimi. V Europaviertlu je sicer veliko preletov, a so letala očitno že na “zdravi” višini.

Predvsem rezultira hrup v :

  • zdravju ljudi
    • Motnje spanja – že zaspati je težko, a tudi med samim spanjem v hrupnem okolju naraste krvni pritisk in srčni utrip. Nevarnost srčnih obolenj je temu primerno višja.
    • Po mednarodni „Ranch-študiji“ je razvidno, da se pri otrocih, ki obiskujejo šole v bližini letališč kažejo časovni zamiki pri kognitivnem (spoznavnem) razvoju
    • Število obiskov pri zdravnikih, kakor tudi prodanih zdravil se je občutno povečalo, čeprav je za oceno vpliva bilo predvideno opazovanje po enem letu operativnosti
    • Hrup je prav tako obremenilen kot onesnažen zrak
    • Tudi živali verjetno niso neprizadete
  • znižanju kvalitete življenja
    • Predstavljate si, da ne morete niti 5 minut uživati na svojem vrtu, brez da bi hrup prekinil mir in tišino ali pa vaš pogovor.
    • Predstavljajte si, da ne morete zaspati ob odprtem oknu.
    • Zavetje doma, kjer bi morali normalno nivo stresa znižati – to ni več mogoče. Pri nekaterih prizadetih prebivalcih so dokazali že tudi znake depresije
    • Šolske učilnice morajo biti zaprte, saj ob odprtem oknu ni mogoče izvajati pouka
    • Otroci v vrtcih so izpostavljeni hrupu, saj so v tem letnem času večinoma zunaj
  • padcu cene nepremičnin
    • Le malo jih je, ki bi si želeli živeti v okolju, kjer 300 m nad njihovimi glavami neprestano preletavajo letala
    • En najbogatejših predelov mesta – Sachsenhausen je eden izmed najbolj prizadetih mestnih četrti. Cene nepremičnin so padle že za ocenjenih 15-20 %. Glede na pravilo, ki govori o slabitvah prodajnih cen nepremičnin (0,87% na decibel letalskega hrupa pri povprečni vrednosti 55 decibelov konstantnega hrupa) pa se pričakuje tudi 30% padec vrednost
    • Seveda lastniki tega ne gledajo mirnih živcev in odvetniške pisarne si manejo roke

Ena najbolj domiselnih idej pa je vsekakor „ozvočenje“ odgovornih za nesrečo teh ljudi:

  • Volker Bouffier – ministerski predsednik pokrajine Hessen
  • Roland Koch – bivši ministerski predsednik pokrajine Hessen
  • Stefan Schulte – Fraport-Chef
  • Petra Roth – sedaj že bivša županja mesta Frankfurt

Tako aktivisti posnetke hrupa kakih 30 minut predvajajo na identični glasnosti pred hišami odgovornih. Zanimivo, sosedje se ne pritožujejo in so solidarni do prizadetih.

Upravljalec letališča Fraport pa je po 11 letih generalnega sponzorstva na najboljši možni način zaključil s pogodbo – Eintracht Frankfurt se je po samo eni sezoni v drugi nogomenti ligi zopet vrnil v elitno družbo – nemško Bundesligo. Veselje ob uvrstitvi, ki je bilo negotovo prav do zaključka ligaških tekem je bilo nepopisno. Poleg Frankfurta pa se je uspeha veselila vsa Nemčija, saj tukaj vlada prepričanje, da Eintrach sodi med izbrane že zaradi dejstva, da je klub ustanovitveni član Bundeslige, ki je bila ustanovljena leta 1963.

Nogomet je tukaj religija. Nič manj kot v drugih nogometnih državah kot so Španija, Anglija ali druge. Ne glede na pripadnost družbenih slojev, ver, narodnosti, spola ima velika večina izbran svoj klub in svojo pripadnost ponosno izkazuje. Glede na to, da se nemci precej selijo je mešanica navijaštva velika, a nekako se spodobi, da navijaš tudi za klub mesta v katerem živiš. Sam sem postal kar precej velik navijač Eintrachta, saj je obisk tekme doživetje za oči in dušo.

Maja so se odvili medijsko precej pokriti protesti proti finančnem svetu – t.i. Blockupy Frankfurt. Demonstracij naj bi se udeležilo cca. 30.000 udeležencev, imel pa sem občutek, da je na vsakega udeleženca bil prisoten po en policist. V resnici jih je bilo 5.000 in s svojo mehanizacijo in opremo so dali jasen signal, da ne bodo dovolili izgredov. Moram jih pohvaliti. Kar sem jih sam videl in opazoval, so se resnično trudili, da bi kar se da mirno in z dobro voljo opravili delo. Dajali so napotke, na način, ki ga je normalen človek dojel in spoštoval. Ko so odnašali protestnike izpred ECB so ležečega demonstranta z nasmehom najprej povprašali, če je poškodovan, ker ga bodo nato odnesli iz zelenice. Verjetno tudi sami niso zadovoljni z ustrojem, ki ga je zagodel finančni svet, a vseeno so opravili delo z edinim fokusom varovanja življenj in lastnine. Kapo dol – no, čelado dol:)

Rezultat demonstracij:

  • 150 aretiranih
  • Zelenica pred ECB je do sprehajalne poti sedaj očiščena šotorov
  • Ljudje so jasno povedali, kaj si želijo in česar ne
  • Finančni svet je zabredel globoko, globoko in tega se zavedjo prav vsi. Kapitalizem ni več opcija za prihodnost, prišel je do svojega nespodobnega roba in čas je za nekaj novega

Tako, naj bo zadosti za tokrat.

Vesel bom tudi vsakega vašega mnenja in vabim vas, da se prijavite s svojim email naslovom zgoraj levo in tako boste po elektronski pošti obveščeni, ko bom zopet kaj novega zapisal.

Lep dneve vam želim.

Advertisements

Pozdravljeni!

Počasi bo tri tedne odkar sem tukaj. V mestu nebotičnikov, kulturnega in jezikovnega mixa.

Pa kar od začetka. S hčerkama sem se odpravil 22.  decembra zgodaj zjutraj na pot. Poslovil sem se od večine, nekaterim pa žal nisem uspel javiti ali osebno nameniti par besed, upam, da razumejo saj sem zapadel v časovno stisko. Pa tudi možgani so lahko procesirali le določeno količino podatkov in nalog tako, da sem verjetno kaj ali koga pozabil. Poslovilna v službi je bila prijetna in res sem vesel, da sem lahko delal v takem kolektivu. Ste prave face S&T-jevci!

Torej kot že rečeno smo se v torek odpravili, saj sem imel dogovorjeno predajo stanovanja do 15 ure, tako da sem si dal dosti rezerve. Pot je bila v super, do…. Jah, kaj naj rečem, snežiti je pričelo:) Hvala bogu smo imeli s seboj prenosnik, pa Housa, tako da sta 2 uri mirovanja minili kar relativno ok.

Prihod v Frankfurt je bil pravočasen, tako da smo morali celo urico počakati do primopredaje stanovanja. Primopredaja je minila brez zapletov. Kavcija znaša 3 najemnine in jo je upravnik deponiral ločeno od svojih sredstev. Obresti krijejo (no ne čisto) inflacijo, tako da jo vprimeru da stanovanje vrnem nepoškodovano prejmem nazaj. Plačal sem tudi prvi najemnino, podpisala originalno najemno pogodbo, popisala števce (elektrika, hladna in topla voda), ter preverila če vse dela. Edine nepravilnosti so bile, da en radiator v hodniku (ki ga tudi sedaj sploh ne uporabljam) ni delal, kar so odpravili kar med božičnimi prazniki, ter da predal v kuhinji ni pritrjen pravilno, tako da se snema.

Sledil je klic na podjetje Unitymedia, ki je monopolist za internet tukaj. Kabelska televizija je že napeljana, potrebujem še internet in telefon. Po pogovoru z operaterjem se odločim še za HD reciever/snemalnik in hitro spletno povezavo (32 GB / 1 GB) – cena 30 EUR na mesec, 3 mesece brezplačno. A pride do težave:) Interneta ni mogoče dobiti brez odprtega računa v Nemčiji. Ni problema, si rečem, saj sem planiral naslednji dan da to uredim pri najbližji banki.

Prvo noč smo prespali na Intexovih napihljivih blazinah in moram reči da smo spali odlično. Pravijo, da si je potrebno zapomniti sanje prve noči v stanovanju, vendar sem se zjutraj zbudil brez da bi vedel kaj sem sanjal. No, že ni bilo tako pomembno.

Punci sta fenomenalno. Pozitivni in skupaj smo se prepustili dnevu naproti. Najprej v trgovino za zajtrk in nato na banko. Odločil sem se najprej za Frankfurter Sparkasse ki ponuja spletno banko 1822 direkt. Pa se je zapletlo. Mojster na šalterju mi pove, da letos ne bo nič več?!?!?!?! Si predstavljate kako zabodeno sem ga gledal. Ponovno sem povedal kaj želim, morda me mojster ni razumel. Pa me je, popolnoma, le jaz nisem hotel verjeti tega. Torej povedal mi je postopek in me usmeril na sosednjo Postbank, ki je tudi precej razširjena tukaj. Girokonto, kot pravijo našemu TRR se odpre na osnovi prošnje stranke. Banka se po natančnem pregledu stranke (črne liste, zgodovina poslovanja, itd) odloči ali sploh želi poslovno sodelovati s teboj. Tako da si za ta postopek vzamejo celih 5 dni. Noro, toda kaj čem, potrebno se bo navaditi na tole. Pa pojdimo na Postbank, morda je tu drug svet. Hja, niti ni, vendar mi ženska pravi, da bo račun morda dejansko pred koncem leta. Začnemo postopek. Izročim ji potni list, a ona hoče še nekaj?! Potrdilo o prijavi bivališča v Nemčiji – Meldebestatigung. Nimam ga še. Torej bo potrebno najprej to urediti. Pa se odpravimo na njihovo Upravno enoto na prijavo (Meldstelle). Vse poteka hitro in organizirano, pa še zelo prijazn so.

Ko dobim potrdilo se vrnem na banko (mimogrede Garmin je zakon) in vložim prošnjo za otvoritev računa. Vodenje računa je brezplačno v kolikor je mesečni priliv nad določenim zneskom, tako da bo tole ceneje kot pri nas. Sprijaznim se, da interneta še nekaj časa ne bo:( Soproga je ostala doma zaradi službenih obveznosti, tako da sem upal, da bomo vsaj preko Skypa preživeli božič skupaj. A žal je to padlo v vodo.

Naslednji korak – opremiti stanovanje! Torej kako naj rečem. Na kratko IKEA JE ZAKON! Dejansko sem vse nabavil tukaj, pa še TV v Saturnu in to vse po normalnih cenah. Zelo smo zadovoljni po 5 obiskih Ikee, ki je kakih 15 km od tu. Sledilo je 3 dni montaže in prevažanja. Punci sta mi res pomagali, kolikor sta le mogli in zelo sem ponosen, da imam taki hčerki.

Po božiču se nam je pridružila tudi moja draga, ki je pripotovala z vlakom. Prispela je točno na minuto, kljub izrednim razmeram, ki so vladali po nemških cestah in letališču. 49 EUR enosmerna za EC. Dober deal. Vlak potrebuje 9 ur. Knjiga, MP3, pa gre! Naša mami je dodala še zadnje “touch” mojemu novemi flatu in gnezdo mi je neizmerno všeč.

Mesto – super. Po silvestrovem, ko se je moja družina vrnila v Slovenijo sem ob prekrasnem sončnem dnevu preživel zunaj.

Najprej sem se odpravil od t.i. Europaviertel do Sachsenhausna s hitro železnico (S-Bahn), kjer je moja služba. Imam tri direktne linije (S3, 4, 5 in 6). Tako nikoli ne čakam več kot 5 minut, vožnja pa traja nekje 12 minut. Nato še 6 minut peš do pisarne, ki leži ob reki Main. Od tam se sprehodim ob reki, kjer se množično rekreira kljub nizkim temperaturam (-8) – tek, kolo, sprehod. Odpravim se do Europske Centralne Banke, do stoplnic in do mestne hiše (Rathaus). Vse polno trgovin, hrane, galerij, muzejev, uličnih glasbenikov. Noro, na Zeil (glavna nakupovalna pešpot) igra fant na saksofon, medtem ko se sonce odbija od steklenih nebotičnikov. Pred mestno hišo pa gospod ob spremljavi prepeva odlomke arij pod božičnim drevesom. Veliko turistov in tujih prebivalcev, ki preživijo praznike skupaj z družino ki je pripotovala.

V ponedeljek se prične prvi delovni dan. Sem popolnoma sproščen. Verjamem vas in v moje znanje in iznajdljivost, ter prilagodljivost. Za spodbudo prejmem res veliko SMSov, ki me popoljejo v dan. V podjetju me sprejmejo, kot sem pričakoval. Prvi dan mine v predstavitvah organizacije podjetja in načina dela. Takoj spoznam tudi Ranjana, ki je prav tako pričel na novo tukaj. Tip je neverjeten in postaneva nerazdružljiva:) Ranjan je indijec in je tu sedem let. Pred dvemi leti je pripotovala tudi njegova družina.

V tem tednu sem zopet “študent”. Drugih kolegov še ni, saj so večinam še na dopustu, saj so ta teden počitnice, ali pa so kolegi po svetu pri strankah. Dnevi so kratki. Vstajam ob 6 tih, pred 19 nisem doma.

Urejam še zdravstveno zavarovanje, za kar potrebujem še potrdila slovenske zavarovalnice (E104) , ter otroški dodatek. Davčno številko sem uredil.

Počasi bom skompletiral potrebne obveznosti. Tako se lahko posvetim delu. Ta teden bo potrebno res dobro delati, saj se že naslednji teden odpravljam k svoji prvi stranki – Honda Bank.

Kaj naj še dodam. Vesel sem da sem naredil ta korak in da je sedaj vse teklo relativno v redu. Opažam, da gre vse počasneje tukaj in da se ne hiti brezglavo. Torej če je potreben čas, da se kaj uredi, se to tudi samo po sebi razume. Na to se moram še navaditi, a sem na dobri poti.

Pozdrav tebi, ki prebiraš te moje utrinke. Povej, ti je všeč?