Posts Tagged ‘Kodeljevo’


Kino Triglav v današnji podobi kaže odnos lastnika do svojega premoženja.

Lastnik Ljubljanski Kinematografi d.d. že leta ne kaže nobenega interesa, da bi z nekoč solidno obiskanem kinu imel kakšen resen namen. Odnos podjetja pa ne škoduje samo sebi, pač pa vsem, ki živijo ali delajo v bližnji okolici, povrh vsega pa postaja že tudi nevaren, saj iz objekta odpada omet. No, lastnik se je “vrgel” v stroške in na umazano steklo prilimal obvestilo o padajočem ometu.

 

Kodeljevška sramota očitno še dolgo časa ne bo dočakala novega sijaja ali življenja v sebi.

Da pa je bivši kino Triglav ena od žrtev moderne kapitalistične uničevalske požrtije pa vsaj meni dokazuje članek v Dnevniku, datiran 29.12.2008!

Ponovno moram poudariti, da se je v Sloveniji kapitalizem izrodil v svoj ekstremizem, kjer ni prostora za nič kar nima “business case”, ki pije vodo.

Pa še nekaj slik propadajočega objekta:

 

  

Kot ponavadi gredo žlebovi najprej:










 

OB LJUBLJANICI 36, 1000 LJUBLJANA

Davčna: 50912518

Matična: 5053269000
Status: Poslovni subjekt posluje
Davčni zavezanec: Da
Število zaposlenih: 2 zaposlena
SKD:J59.140 – Kinematografska dejavnost
Datum vpisa: 20.5.1974
Zastopniki: Blaževič Siniša
TRR: IBAN SI56 0292 2001 4449 697 (Nova LB Ljubljana)-odprt
Vrsta lastnine Mešana lastnina
Ustanovitelji: Slovenska odškodninska družba d.d., Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d.
Zadnjič sem obiskal občinski odelek v prekmurskem mestecu, kjer mi je občinski uradnik izrazil veliko skrb za lastnino, češ da v kapitalizmu je lastnina sveta.

Moram reči, da me take stvari iritirajo. Iritirajo me do take mere, da bi lastnikom, kateri za svojo lastnino ne skrbijo, le to tudi brezpogojno odvzel. Še posebej, če se s tem povzroča škoda drugim. Pa tudi moralno in etično je sporno, da objekt, v katerem bi lahko delovala kakšna ustanova, kjer bi lahko živel kulturno umetniški program, kjer bi glasbeniki lahko imeli prostore za vajo, morda bi lahko zaživel kak mladinski center (pred kinom leta 1947 naj bi to že nekoč tudi bil), da tak objekt dobesedno gnije v nekem urbanem okolju.

Lastnik – premakni svojo rit in bodi odgovoren. Poskrbi za stavbo, če pa za to nisi sposoben jo oddaj ali prodaj. Četudi bi hišo podrli in namesto nje zgradili parkirno hišo, bi bilo to pozitivno.

Lastnik:

LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI d.d.
Osnovni finančni podatki (2008):
Čisti prihodki od prodaje 98.000 EUR
Čisti dobiček ali izguba obračunskega obdobja -156.414 EUR

Arhivski zapisi okoli zgodovinskega dogajanja okoli kino Triglava, ki so iz današnjega vidika popolnoma zastonj (g. Štrekelj, zastonj ste imeli premajhno plačo!):

 

Hodite v kino Triglav?

ČETUDI NE ~ PREBERITE TOLE!

V Naši skupnosti že dalj časa nismo ničesar zapisali o kinu Triglav. Direktor tega podjetja Karel štrekelj je to pot v razgovoru z našo sodelavko razgrnil vrsto zanimivih reči in propričani smo, da bo marsikaj tega zanimalo tudi naše bralce.

Koliko let ste že pri podjetju Triglav?

Od začetka, tj. od leta 1947, ko je bil registriran kot občinski kino. Prej je spadal, kakor vsi drugi, k državnemu filmskemu podjetju. Prve neme filme pa so tu vrteli že okrog leta 1935.

Se je dvorana od takrat kaj spremenila?

Skoraj nič. Malenkosti, ki smo jih dogradili ali spremenili, smo plačali sami z denarjem od vstopnine.

Kakšen je bil obisk predstav včasih in kako je z njim danes?

Leta 1948 si je naše predstavevogledalo 24.000 Ijudi; višek je dosegel obisk leta 1958 – 37.000 ko je začelo število gledalcev upadati. Lansko leto je bilo le še 16.500 obiskovalcev.

Zakaj se to dogaja?

Televizija, konkurenca drugih kinematografov, na robu mesta smo in veliko več Ijudi raje zahaja v center kot k nam.

In program, kaj morda ta ne privlači, oziroma odbija gledalce?

Resnično je največ odvisno od programa, čeprav tudi to ni čisto zanesljivo. Zgodilo se je namreč, da je bila ob istem filmu in v različnem časovnem obdobju dvorana pri nas prazna, v centru pa polna. Obratno je bilo zelo redko.

Kdo najbolj obiskuje predstave?

Mladina.

Da ostaneva pri programu: kakor kaže, oz. kot vem, se je ta spremenil v primerjavi z leti nazaj. Kaj Ijudje najraje gledajo in kaj vrtite, kadar je dvorana skoraj prazna?

(V času prevlade westernov in kriminalk sem nehala zahajati v kino Triglav.)

Res je, obdobje westernov in kriminalk je trajalo dokaj dolgo. Toda poglejte program danes in videli boste, da kavbojki nikoli ne sledi kavbojka, kriminalki kriminalka, da si dve isti zvrsti nikoli ne ponovita druga za drugo. Vključili smo komedije in zahtevnejše resne filme, čeprav se nam v večini primerov to ne izplača. V celoti pa smo finančno odvisni le od obiska in zato je nujno, da smo včasih preračunljivi. Povezani smo s sedmimi jugoslovanskimi distribucijskimi podjetji, ki poberejo približno 20 % od vstopnine kot najemnino za film.

 Zaradi takšne politike najbrž ne morete prilagajati programa (mislim dela programa) mladini?

Res je, toda to se dogaja.

V Ljubljani obstaja Kinematografsko podjetje. Saj ste se pogovarjali o združitvi kajne? Zakaj do tega ni prišlo? Se vam ne bi izplačalo?

Sami zase smo vedno rentabilni in zato ne bi radi, da bi naša sredstva odtekala drugam.

Tudi o tem ste se pogovarjali, da bi vam to podjetje pomagalo postaviti novo dvorano. Kaj pravi k temu naša občina?

Nič več kot samo dogovarjaIi smo se. Trenutno — in še nekaj časa — pa s tem ne bo nič. Naša občina nima nič proti, da bi nam kdo »od zunaj- pomagal, toda mi se s tem ne strinjamo. Sicer pa je v novem bodočem poslovnem centru predvidena tudi nova kino dvorana. Malo pa je verjetno, da bodo začeli z gradnjo pred koncem letošnjega leta.

Pa se ne bi dalo stare dvorane vsaj preurediti?

Tudi o tem smo že govorili.

Torej se nekaj časa še ne bo nič spremenilo. Se nekaj je ostalo: koliko naprej planirate program?

Pogodbe so sklenjene že za leto 1972, toda razumljivo je, da program ne more biti nespremenljiv. Če je le mogoče, vstavljamo nove, v tistem trenutku pač dobre ali najbolj iskane filme, ki so nam seveda dosegljivi.

Filmi, ki so v manjšini?

Vzhodni nasploh, obisk nasih domačih pa se je v zadnjih letih izboljšal.

In kaj, mislite, je vzrok temu?

Ne toliko kvaliteta kot preslaba reklama in pomanjkljivo obveščanje. Vsaj še po radiu bi se morali slišati, v Naši skupnosti pa objavljati program, kot smo ga že včasih.

In zakaj tega ne storite? Spet kaj okrog denarja? Vaše plače so za približno 20 % nižje v primerjavi z onimi pri Kinematografskem podjetju.

Da, zato pa imamo večje, oziroma zanesljivejše rezerve.

Za kaj?

Za prenovitev stare ali pa za sofinanciranje nove kino dvorane.

Tovariš Strekelj, najlepša hvala za pogovor.

Alenka Lobnik

Vir:         Naša skupnost: glasilo občinske skupščine Ljubljana Moste – Polje, leto 1971, letnik 12, številka 4


 

POTREBUJEMO SODOBEN KINO

Tovariš urednik!

Kot občan Most in obiskovalec kina Triglav želim javno opozoriti na nujen problem našega kinomatografa.

Nedvomno so upravičene hvale in ponos na pospešeno izgradnjo naše občine, saj uspešno gradimo stanovanja, razširjene zmogljivosti športa in rekreacije in druge objekte. Preveč ravnodušni pa smo do področij, kjer zaostajamo. Kar ne moremo preseči zaostalosti. Zastonj so nam lepe stolpnice, če moramo povsak žebclj v mesto. Prav tako pa pogrešamo tudi javno kulturno ustanovo.

Sodoben kino v Mostah bo vsaj delno zadostil tej zahtevi in ne moremo ga čakati v nedogled. Saj bi dvorana lahko služila tudi drugim namenom, kot so sestanki organizacij, kulturne prireditve in podobno. Do takrat pa bi kazalo le malo urediti sedanji kino TRIGLAV, ki zdaj očitno odvrača ljudi od obiska. Kritiziram tudi upravo kina, ki očitno nezadostno skrbi za higienske in estetske razmere. Posebno področje pa je izbor filmov v kinu Triglav. Sodim, da bi o tem morale spregovoriti tudi družbenopolitične organizacije tega terena, saj je izbor slab in ne služi vzgoji ali kulturi delavskega razreda Most.

ANDRIJA VLAHOVIČ

Vir: Naša skupnost: glasilo občinske skupščine Ljubljana Moste – Polje, leto 1974, letnik 15, številka 6

  

VSAK ČAS SPET:

Gremo v kino Triglav!

Pisali smo že, da bo kino Triglav na Kodeljevem dobil lepšo zunanjo in notranjo podobo. Ker pa je datum, ko naj bi bila prenovljena dvorana spet odprta, že mimo, smo na Kinematografskem podjetju Ljubljana povprašali, kdaj bodo v kinu Triglav začeli z rednimi predstavami. Prav tako so nas zanimale najvažnejše spremembe v kinu, koliko sredstev je bilo porabIjenih za njegovo prenovo ter kakšna bo vsebinska usmeritev kinematografa.

»Prenovljeni kino na Kodeljevem bi morali odpreti že 1. januarja, pa se je zataknilo pri steklu, ki ga je izvajalec del SGP Grosuplje naročil v tujini,« nam je povedal tovariš Lindič, programer pri Kinematografskem podjetju Ljubljana. »Sedaj načrtujemo, da bomo prvi film zavrteli marca, seveda če bo vse potekalo tako, kot je zamišljeno. Skoraj vsa druga dela so namreč že opravljena.«

Doslej so za prenovitvena dela porabili že 9.700.000 din, kar je za 1.388.000 din več, kot so načrtovali. Razliko so zahtevala dodatna dela, ki so bila potrebna zaradi starosti hiše in jih prej ni bilo mogoče predvideti.

Tovarišica Imperlova, vodja gospodarsko računske službe, je povedala, da so v obnovo kinematografa vložili le svoja sredstva in nič kreditov. Preureditev je resda draga, zato pa bosta videz kinematografa lepši in počutje gledalcev prijetnejše. Dvorana bo imela nekoliko manj sedežev kot prej, bodo pa seveda udobnejši. Filmi, ki jih bodo predvajali v kinu Triglav, bodo vsebinsko različni in kvalitetni. Kateri bo prvi predvajani film, še ne vedo, vsekakor pa bo eden takih, ki sodijo v vsebinsko opredelitev kinematografa.

DAVAN

Vir:         Naša skupnost: glasilo občinske skupščine Ljubljana Moste – Polje, leto 1979, letnik 20, številka 2

 

Kino Triglav — tozd kina Sloga?

Užaljen sem. V naš poprej občinski kino so vnesli tak program, da je vreden obsodbe, Zadnje mesece se je tudi večkrat primerilo, da je bil v časniku napovedan film, ki ga sicer tudi uglednejši kinematografi niso uspeli dobiti — pri blagajni pa »vrtimo danes… ta in ta film.« Pa skromen listek, cenika nikjer!

Kaj je s programsko politiko kina Triglav? Ali so kino Sloga, ki ga obnavljajo, »preselili« za ta čas k nam v Moste? V delavski center — kmalu nas bo 35 tisoč proizvodnih delavcev! Razvedrila željni se zatekamo na ogled celulozdno posnete zahodnjaške pornografije, nasilja, umorov. Zato naj obiskovalci kina Triglav ne bodo presenečeni, če čujejo dvoumne medklice in psovke v raznih jezikih in so priče nepojmljivemu obnašanju!

Kdo usmerja programsko politiko kina Triglav? Ali Kinematografsko podjelje Ljubljana samo, brez udeležbe naše SZDL? (Ne mislim zgolj na materialno plat).

Pa še: Zakaj nudijo v bifeju pred dvorano zgolj žgane pijače in kavo? Kdo odreja cene uslug?

ln cene vstopnic. Enkrat veljajo 35, drugič 30 din; znanec pa mi je povedal, da so bile za neko »premiero« po 40 dinarjev, čeprav je bila z žigom odtisnjena številka 30.

Kinematografi Ljubljana so nam poslali odgovor, ki ga moramo zaradi dolžine — objaviti nekoliko skrčeno.

1. Kino »Triglav« ni več »občinski« kino, saj to tudi nikoli ni bil, še najmanj glede na vložena sredstva za njegovo totalno prenovitev, ki so jih v celoti prispevali »Kinematografi« in je to pač kinematografska dvorana, namenjena vsem Ijubljanskim občanom željnim filmske kulture in zabave.

2. Za preostali del 1. odstavka se boste najbrž strinjali z nami, da gre za povsem zmeden stavek, po formi in vsebini. Nanj torej ne moremo odgovoriti, ker ga ne razumemo.

3. Programska politika se za dvorano kina »Triglav«, v ničemer ne razlikuje od programske politike npr. kino »Union«, »Siška«, »Bežigrad« ali »Vič«. Filmski spored je predvsem odvisen od ponudbe, kvaliteta filmov pa od kvalitete izbira posameznih distributerskih hiš, ki jih je v Jugoslavijj okrog 15. Temeljno vodilo za — recimo — programsko politiko v kinu »Triglav« je (ne glede na rahlo demagoško zaokrožen poudarek o »delavskem centru«), takole: žanrsko čim pestrejši filmski spored, pri čemer se kajpada ne moremo izogniti tudi erotičnemu žanru in dobrim reprizam; skratka, filmski spored za vse okuse, za vse zahteve in za vse želje. Če nam je tak izbor uspel, vedo naši redni obiskovalci, ki se — ne s polnimi imeni, še manj anonimno —doslej še niso priloževali.

Kar pa zadeva »gostovanje Sloge«, je normalno: dvorana je zavoljo prenovitve zaprta in filme, namenjene temu sporedu, smo razdelili v nekaj Ijubljanskih dvoran.

4. Glede 3. odstavka: Se vam ne zdi, da »diši« ta stavek po nekem »slovenskem nacionalizmu«?

5. Programsko politiko kinaTriglav, usmerja naš programski oddelek brez (neposredne) udeležbe SZDL, pač pa ob sprotnih verifikacijah organa družbenega upravljanja, v katerem je tudi delegat SZDL.

6. V bifeju pred dvorano nudijo predvsem sadne sokove in kavo, na željo gostov pa tudi nekatere uveljavljene žgane pijače. Cene uslug odreja delovna organizacija DAJ-DAM, ki je pogodbeni najemnik tega bifeja.

7. Cene vstopnic smo preverili! V vsem programskem letu 1981 so bile cene vstopnic samo trikrat 30 din, vse druge predstave pa po 20 in 25 din. Trditev, da so bile tudi po 35 din in pa seveda trditev »znanca«, da so bile po 40 din, čeprav je bila na vstopnici cena 30 din, seveda ne drži

– KINEMATOGRAFI LJUBLJANA

Vir:         Naša skupnost: glasilo občinske skupščine Ljubljana Moste – Polje, leto 1982, letnik 23, številka 2

 

Dodano 21.10.2013

Po branju tega zapisa sem malce “poguglal”, če je kaj novega.

Očitno se je lastnik zamenjal, saj je cerkev dobila objekt vrnjen v postopku denacionalizacije. A stanja in usoda objekta in njegove vsebine ostaja nespremenjena, kot so hoteli pokazati javnosti tudi protestniki, ki je aprila 2013 200 demonstrantov demonstrativno zasedlo propadajoči objekt in si ogledalo dokumentarni film.

S prstom pokazati na nepravilnosti pa očitno ni bilo vsem po godu, saj se je oblikovala civilna iniciativa Triglav, ki je obsodila ta dogodek

Iz STA “Kot je pojasnil vodja iniciative Peter Rojko – predstavnik lastnika – redovniške skupnosti salezijancev, z objektom upravlja župnija Kodeljevo. Cerkev je objekt skupaj z glasbeno šolo ob kinu dobila nazaj v postopku denacionalizacije pred nekaj leti. V njem nameravajo urediti mladinski center, a zaradi pravnih postopkov in pomanjkanja financ tega v dobrih dveh letih še niso uspeli urediti. ”

Torej nov lastnik, isto stanje.

Naj dodam, da nisem prepričan, da je cerkev dober lastnik, saj je v polpreteklem obdobju predvsem na Slovenskem pokazala, kako upravlja s premoženjem. In če se ne motim, je preko ceste od Kodeljevše cerkve na Ulici Jana Husa 2 prav tako propadajoča hiša z zanemarjeno okolico, čigar lastnik naj bi bil prav tako SALEZIJANSKI ZAVOD RAKOVNIK in SALEZIJANSKI DOM KODELJEVO, torej cerkveni predstavniki. Če sodim po temu, se nekdanjem Kinu Triglav ni piše nič kaj dobro tudi s sedanjim lastnikom.


Malce se je že pomirilo, vendar sem danes ob branju tednika Žurnal zopet potegnil na plano v svoj možganski RAM problematiko parkiranja v Ljubljani. Problem parkiranja mi je blizu že vse od pričetka moje šoferske poti, vendar sem z bojem za parkirno mesto nekako sprijaznil in ga doživljal kot del vsakdana. Zadnja leta sem celo presegel tipično ljubljansko mestno miselnost, da se je potrebno pripeljati z avtom prav do vhoda ciljne destinacije, kot tudi da ni moč do 200 m odaljenega cilja priti peš. Tako sem uporabljal mestni javni prevoz, vendar v najmanjši možni meri, večinoma pa sem se preizkusil v pešačenju. Tako mi danes sprehod do službe in nazaj, oz. obisk centra Ljubljane predstavlja doborodošel odklop, v času katerega lahko opravim kako miselno opravilo, poslušam glasbo, komuniciram, obenem pa opravim dobro delo za svoje telo in denarnico.

Dobro, zgoraj opisano je zame ok, še vedno pa nisem proti vozilom, kar sem opisal v svoje drugem postu – https://fosfos.wordpress.com/2010/01/06/ne-dam-toliko/

Pred kakimi 2 leti se je pričelo delati na Kodeljevem. Delati v smislu popolne prometne zapore, saj je bila večina ulic 2 leti zaprta. V teh dveh letih sem nekako razumel gnev in vsakodnevno višanje pritiska vseh stanovalcev Kodeljevega in tudi drugih delov Ljubljane, ki so doživeli tak proces.

Prenova  je sicer bila potrebna, vendar na malce bolj kontroliran način. Banka tudi ne zapre poslovanja za nekaj časa, ko opravlja vzdrževalna dela. No kakorkoli. V tem času se je število vozil stanovalcev Kodeljevega celo večalo, parkirnih površin pa ni bilo oz. jih je bilo mnogo manj zaradi gradbenih del in posledično zaprtih ulic. Parkiranje v teh dveh letih je postalo boj na nož, kjer se je lomila in krivila pločevina, pele so pesti, izpuščene ali prerezane gume, zlomljeni ali ukrivljeni brisalci, obupani klici lastnikov zaparkiranih vozil, boj z redarji, ki je mejil vedno na fizični obračun, informacijska blokada dogajanja prenove, laži in zavajanje predstavnikov izvajalcev in odgovornih, nepopravljivo uničeni medsosedski odnosi.

Največja laž županove medijske aktivnosti je izjava, da je Ljubljana s tem pridobila veliko novih parkirnih mest. Resnica leži v tem da je Ljubljana pridobila veliko PLAČLJIVIH parkirnih mest, samo število mest pa se je drastično zmanjšalo!

Dobro, morda vse to niti ni tako hudo, saj smo nekako preživel (postajam sarkastičen).

 Sedaj ugotavljam da po 2 letih še vedno ne vem, kako bo s parkiranje na Kodeljevem. Prometna signalizacija (beri table) in smeri enosmernega prometa so se spreminjale meddnevno, tako da je bilo najbolje zjutraj pogledati na začetku ulice, če le ta ni čez noč obrnila smeri vožnje. Tudi to se je sedaj nekako umirilo.

Kodeljevo je star zaselek, tvorjen večina iz vil in vrstnih hiš. Vile so postale 2-3 stanovanjske hiše. Povprečje avtomobilov na družino ocenjujem na 2, če ne že tudi kaj več. Berem Žurnal in ugotovim, da bo naša Mestna občina Ljubljana pričela z zaračunavanjem parkiranja na novonastalih enosmernih ulicah in uvedbo dovolilnic.

Hm. O tem moram še premisliti, če je to dobro:

odgovor a) Ne, ni dobro in s tem se ne strinjam. Razlog: moja denarnica, vzdrževanje in čiščenje pločnika sem opravljal leta sam (hm, kaj nisem včeraj kidal sam in solil). Poglavitni nerešljivi problem – imam 2 avtomobila (kot večina Kodeljevčanov), prejmem pa 1 dovolnico (100 EUR). Kaj naredim z drugim vozilom??? Kaj naredijo starši in prijatelji ko pridejo na obisk???

odgovor b) Da, strinjam se. Razlog: Predvidoma naj bi se zmanjšalo število parkiranih avtomobilov – predvsem tistih, ki zaposlenih v tem delu Ljubljane, morda bo kaka družina celo uspela optimizirati svojo transportno logistiko in se rešiti enega vozila.

In ker imam problem je trenutni odgovor na zgornje vprašanje NE – NE STRINJAM SE. Kakor se tudi ne strinjam z nezakonito samovoljno politiko višine kazni, ki si jo je vodstvo Ljubljane izmislilo in posililo svoje meščane, kakor je opisal Onyx v svojem blogu http://dronyx.wordpress.com/2010/01/05/mestna-obcina-ljubljana-so-nove-butale/. Prav tako nisem dobil nobene informacije, ki bi me prepričala drugače, da gre tukaj zopet samo za nabirko denarja Mestne občine za pokrivanje “luksuznih” naložb, čeprav obstaja v mestu toliko primarnih težav.

Upam, da bom našel rešitev za problem, ki mi ga je zopet naredil nekdo, ki ga sploh ne poznam. In ker se mi to nekako pogosto dogaja, dobivam občutek da se nekdo igra na nek perverzen način SIMS-e z nami…