Posts Tagged ‘Eintracht Frankfurt’


Pozdravljeni,

Kar nekaj časa je zopet minilo od zadnjega posta. No, ni ravno tako. Verjetno ste opazili, da sem se vrgel v ekološko aktivnost, no bolj trenutek opozorila, kar bi nekako moralo biti v praksi in si predstavljam, da tega res ni težko upoštevati. Malce nam le mora biti mar, saj naš planet ni naša last, ampak okolje vseh živečih bitij, tistih, ki so svoje že odživeli in tistih, ki še prihajajo na vrsto.

Tako tukaj še enkrat pozivam, tudi če ste zavedni okoli tega, dajte si pogledat tale post moje iniciative H2O – ZAPRI PIPO -TAKOJ. Res je samo pozitivno.

Running Frankfurt Bridge

Zadnji vikend sem doživel res nekaj posebnega. Z Ranjanom sva odtekla najin drugi Lufthansin polmaraton. In kakšen tek je to bil. Že jutro je nekako bilo posebno. Tisti feeling, ko čutiš da je vse ok, da vse paše. Dobra volja, udobnost, vreme in pozitivna energija, ki je rasla v meni vse do prihoda do Eintrachtovega štadiona Commerzbank Arena. Navdušenje je z nama z Ranjanom delil tudi indijski konzul, ki je po ne vem kakem naključju prišel v stik z nama nekje konec novembra lani. In nekajkrat smo se dobili, pa v telovadnici srečali in tudi on je prišel z redno vadbo in veliko dobre volje in motivacije do nastopa na tej preiskušnji.

Z Ranjanom sva si zadala cilj, da odtečeva bolje kot sem tekel Ljubljanski polmaraton, torej okoli 2:06:00. In tako smo pričeli teči, in tekli z dokaj konstantnim tempom vse do 15 km. Glede na to, da sem se počutil res odlično in mi je tekaška ura dala vedeti dogajanje, sem nekako v glavi prišel do spoznanja »pa saj, če bo šlo takole naprej, nama uspe pod 2 urama«. In je šlo, Ranjan, je imel sicer nekaj malih težav, a z vzpodbudnimi besedami in malce pomoči je premagal »notranjega psa« in čez ciljno črto v stadionu sva prišla s časom 1:58:54.

Takoj sem vedel. To je to. To je ta občutek, zaradi česar tečem in telovadim in vlagam precej časa in volje v to. V ta občutek neizmernega ponosa na oddelano in napredek, ki je tako merljiv. In tako je padla takoj odločitev, da je čas za višjo stopnico – v ponedeljek se bom prijavil na Ljubljanski maraton. Yeah!

Frankfurt evening

Pomlad se bliža, motor se mi vsakič malce nasmehne, ko grem mimo njega v pralnico. Še malo, pa ga popeljem zopet na daljše sprehode, letos računam tudi do Berlina, Hamburga in v Belgijo.

Med tem pa sva z Asjo splanirala najin »pobeg/potep« v Španijo za prvomajske počitnice. Greva v Madrid in Barcelono. Noben od naju še ni bil tam, tako da se res veseliva dogodivščin. Nekoč sem imel idejo z motorjem obiskati Španijo, a nekako ni ratalo takrat. A takole oče/hči potep je le bolje.

Dogajanje v Nemčiji:1932193_10205674455483364_4160567453103402811_n

  • Nogomet – Eintracht je na odličnem 9. mestu. Spet smo ga osmodili na zadnjem gostovanju pri Kolnu, saj bi lahko z zmago prišli do mest, ki vodijo v evropske pokale. A zopet ni bil ta dan. 4:2 poraz kljub 2 goloma Alexandra Meierja (sedaj vodi na nemški lestvici strelcev; ob vsaki omembi njegovega imena štadion doda »Fussball Gott«).
  • Nogomet – fenomen Borussia Dortmund – Klub s spoštovanja vrednimi uspehi, odlično ekipo in karizmatičnim trenerjem, ter fanatičnimi privrženci se je po prvem delu prvenstva znašel na zadnjem mestu nemške Bundeslige. Še vedno pa so v Pokalnem prvenstvu in tudi Champions league. No, Ranjan je eden teh fanatičnih navdušencev, čeprav je bil v Dortmundu le enkrat v življenju. In skozi pogovor se je porodila ideja, da bo s svojo prepričanostjo v 10404209_10205674455523365_1459611751933225649_nvrnitev moštva na pota stare slave dal na mizo tudi svoj denar. In tako je kupil delnice edinega nemškega delničarskega kluba. Od takrat pa do sedaj je kakih 20% v plusu, saj je Dortmund res pokazal zobe in se je sedaj znašel tik za Eintrachtom.
  • Nogomet 2 – SP v Katarju bo izvedeno pozimi. Udarec za vse nogometne navdušence, ki se ne morejo sprijazniti z idejo ogleda tekem s kuhančkom v roki in z delitvijo mirnega božičnega duha in ekstremnega navijaškega navdušenja. Prihajajo tudi prve tožbe, saj so očitno bile že podpisane pogodbe za oraganizacijo »public viewing«, ki so v nemčiji najbolj priljubljen družabni dogodek. Sploh po norem uspehu Nemčije na zadnjem svetovnem prvenstvu.
  • Grexit – Nemci vse težje prenašajo medijske opazke in napade Grkov in predvsem njihovih politikov. Tudi sam moram na tem mestu tukaj jasno povedati, da povprečen nemec ni zabit Otto, ki mu ne bi bilo jasno, da se vse sedaj lomi na popolnoma povprečnih grkih, ki po večini niso odgovorni za nastalo situacijo in da europski birokrati brez kančka občutka izzsiljujejo za vsako odločitev grške državo. Vsem je jasno, da Grčija ne bo nikoli uspela vrniti dolgov, in da je »pumpanje« denarja v obliki novih kreditov nekomu v interesu – prav gotovo ne normalnemu prebivalstvu. Bolj bi verjetno prišla v poštev humanitarna pomoč, glede na današnje stanje.
  • Pegida – glede na to, da se je svet znašel v nekem mučnem obdobju, ko je razlika v blaginji ljudi postala enormna in je globalizacija dosegla raven, za katero bi pravzaprav moral obstajati svetovni red brez meja, je nezadovoljstvo do odločitev politike izkoristila tudi desničarska scena in gibanje Pegida izrabila za svoje namene. No, povprečni nemci, politika in cerkev so hitro pokazali, kaj si mislijo o izkoriščanju civilnih iniciativ v desničarsko politične namene in nekako je gibanje počasi umrlo. Voditelji so odstopili in javnost jih je izključila iz nadalnje javne igre. A ne gre pozabiti tukaj omeniti, da je gibanje v osnovi nastalo zaradi nasprotovanja prebivalstva predvsem v vzhodni nemčiji proti islamizaciji Nemčije. Mislim, da je bil dogodek sprožitve tega gibanja, ko so Salafisti v Wuppertalu pričeli z aktivnostmi »Šarija policije« in opozarjali mimoidoče, da ne živijo oz. ne izgledjo skladni z načeli Sharije – islamskih zapovedi. Odhodi radikalnih muslimanov v enote ISIS, atentat na uredništvo Charlie Hebdo v Parizu – vse skupaj je nemcem postalo preveč. In na to so s tem gibanjem verjetno želeli izraziti.
  • ISIS – iz medijev gre razbrati, da je kar okoli 650 nemških državljanov odšlo v ISIS – islamsko teroristični združbo, ki se samooklicuje za vojaško enoto v boju za ustanovitev Islamske države oz. kalifata. Pravzaprav tukaj nimam kaj povedati. ISIS predstavlja poosebljeno zlo, nemci so enotno proti, največ vprašanj pa se pojavlja, kako je mogoča taka radikalizacija znotraj nemčije v islamskih centrih in da obveščevalne službe niso mogle predvideti po dogodkih 11. Septembra takšnega organiziranega mobiliziranja verskih skrajnežev

10246572_10206307195661473_4530867587160239441_n

Nadaljevanje mojega življenja sedaj po več kot 4 letih v Nemčiji je še vedno navdušujoče. Veliko temu doda moj profesionalni del vsakdana, nekaj šport, kultura in družba, najbolj pa moji najbližji.

Slovenijo vidim le še od daleč sem pa tja vsake toliko časa. Vedno bolj oddaljena se mi zdi in vedno bolj tuja. No, neke stvari mi bodo ostale, in Ljubljanski zmaj bo vedno del mene:) Pa seveda tisti, ki so še ohranili stik z menoj. In to je to kar šteje – ljudje, to kar so, kar predstavljajo in za kaj živijo in stojijo.

Lepe pozdrave in želim vam, da živite svoje sanje.Ljubljanski zmaj - Ljubljana dragon


3. september 2014 – od junija blog ni videl osvežitve, novosti. Pa ne, da jih ni bilo. Ogromno jih je bilo, pa niso vse za v javnost. Nekako sem se tudi morda malce utrudil, saj sem nekako blog začel čutiti kot neko obveznost. A tega nisem hotel in nočem. Hočem ostati primaren, stvaren in ne za vsako ceno populistično objavljati vsega, samo da bi se števec dviginil. Števec ni pomemben! Verjetno zato ta premor.

Triumph Street Triple RPoletje se je zaključilo tukaj že pred nekaj tedni. Dnevi si sledijo v enakem ritmu, hladno, dež, sonce, toplo, nato spet dež in tako naprej. V parku se trava ne uspe posušiti, da bi se z deko spravil ven za nekaj ur, ko čas to dovoli. No, na motor sem tudi uspel malce. Žal niti enkrat na daljšo furo, torej za čez vikend. Ali ga je vreme sralo ali pa ni bilo časa. Morda mi v septembru še uspe. Sedaj sem pri 3000 km. Vse teče, motor se je dobro vpeljal, prav tako zavore. In končno sta motor poleg moje starejše hčerke izkusila tudi moja soproga, ter svak. Oba navdušena in potrjujeta, kar že sam dobro vem. Nabavil sem nenormalno dobro žival, ki uspe veliko dati.

Dopust je bil. 2 tedna. Od tega v Sloveniji preživetih 24 ur. Tokrat smo obiskali Hvar (Starigrad). V nekaj dnevih sem se zavedel, kaj mi pomeni morje. Nisem se mogel dovolj nadihati in nagledati prostranosti vode in jadranske vegetacije. In užival sem, da sem bil lahko zopet z družino.  A bilo je premalo, mnogo premalo. Nekako se me ni uslišalo, da bi si želel/potreboval več morskih dni. Drugo leto.

Starigrad je idilično izjemno mirno mestece. Apartma je bil izjemno lep in udoben (http://www.apartmaji-renko.com/). Priporočam. Morje je odaljeno kakih 10 minut hoda, prav tako trgovina. Udobno, leno, mirno in izredno prijetno.

Ok, malce morda moti dolga vožnja s trajektom. 2 uri je res predolga na ropotajoči železni kanti. Tja grede smo celo doživeli, da je trajekt točno pred našim avtom zaprl nakladalno rampo in tako smo bili prisiljeni dodatni 2,5 uri čakati. A, glede na to, da smo bili v Splitu, sem imel priložnost družini pokazati in obiskati lokacije, kjer sem pred leti delal na projektu združitve Hypovereinsbank in Splitske banke.

Senckenber MuseumPo enem tednu smo se v širši zasedbi nato vrnili v Nemčijo, kjer sem preživel večino časa z nečakom. Mali vedoželjnež je odlična družba in z njim sem se lahko zopet podal po muzejih in bližnji okolici. Rad posluša in požira informacije in zgodbice, ki sem mu jih pravil. In tako fino je imeti tako intenzivnega poslušalca. Tako sem imel končno priložnost obiskati tudi največji nemški naravoslovni muzej Senckenberg Museum. Izreden muzej, z izredno zbirko. Z lahkoto sva s ta malim preživela kake 4 ure v muzeju, brez da bi se mali naveličal. To samo pove, kako zanimiv je muzej. Malčki so odlični, a ko puberteta napade, so mi na momente nevzdržni in antipatični. No, saj verjetno tudi sam nisem bil komu po volji v teh časih, a danes to drugače dojemam.

Preko poletja sem naredil tudi izpit nemščine nivoja B1, katerega potrebujem za nemško državljanstvo. Zbral sem skoraj vse točke in vesel sem, da sem pridobil še zadnjo zadevo na poti k zamenjavi državljanstva. Žal se bo malo zavleklo, saj je prejeti certifikat imel napako in sem ga moral poslati nazaj, da to popravijo, saj bi lahko imel težave v nadalnjem postopku, pa raje uredim to sedaj. No, na rezultate testa sem čakal 6 tednov, sedaj pa bo spet 2-3 tedne vzelo popravljanje dokumenta.

Opravljanje testa je trajalo malodane celoten dan, dopoldne pisni del in popoldne govor. In tako je naneslo, da sem poleg izpita dobil tudi dve novi prijateljici – Anno iz Latvije in Danielo iz Moldavije. Obe nameravata nadaljevati študij prava tukaj, Annin fant pa nenormalno dobro službo, saj testira igrice pri Nintendu!!!

Iz Slovenije v vezi moje tožbe proti RS, ki zahteva od mene razvezo ali izselitev moje soproge in hčera nič novega. Prejel pa sem dopis DURS, da naj dopolnim vlogo o ugotavljanju rezidenstva. Ničesar ne bom več naredil. Do konca leta pretrgam še državljansko vez in potem sem opravil s Slovenijo. V tem letu sem bil v Sloveniji le nekaj dni in res se počasi poslavljam tudi v glavi. Še vedno sem jezen in razočaran nad ignoranco, škodoželjem in sprenevedanjem. Tako zelo, da dnevnega slovenskega časopisja in informacij nisem spremljal že nekaj mesecev in trenutno ne vem niti kdo vodi državo. Tudi profesionalno sem preko poletja slišal slabo izkušnjo pri eni od priložnosti v Sloveniji. Izkušnje so bile slabe zaradi nategovanja, zavlačevanja in sprenevedanja, da je bil zaključek, da je lažje delati s poslovnimi partnerji v trenutni vojni Ukrajini kot v Sloveniji. V detajle se nisem spuščal, a nekako sem razumel negativno izkušnjo.

BangaloreObiskal sem tudi Indijo. Tokrat le za en teden. Spet sem se počutil izredno dobro in potrjuje se mi nekako občutek, da sem kompatibilen s to deželo, njenimi ljudmi, kulturo in hrano. Dnevi v pisarni so minevali v prijetnem pozitivnem vzdušju in kar hudo mi je bilo, ko je napočil trenutek slovesa.

V začetku julija smo obiskali mjuzikel The Black Rider: The Casting of the Magic Bullets v English Theater tukaj v Frankfurtu. V predstavi sodelujejo amaterski igralci in navdušenje nad glasbo in še posebej vokali dveh glavnih akterk nikogar niso pustili ravnodušenga. Lisa Christine in Diana Nagel sta navdušili tako z glasom, kot s stasom in igro. Za Diano sem kasneje ugotovil, da je učiteljica petja in aktivna pevka v tukajšnji ženski heavy metal skupini Revolution Eve in prefektno se je ujela z glasbo mjuzikla spisano s strani Tom Waitsa.

Svetovno nogometno prvenstvo se je končalo po mojih željah. Nadušenje nad ekipo, nogometom in pripadnostjo tukaj živečih je tudi mene poneslo. Opremljen z nemškim reprezentančnim dresom smo si ogledali četrfinalno tekmo proti Franciji na Eintrachtovem štadionu na public viewingu skupaj s 35.000 drugimi navijači. Fenomenalno vzdušje, vse v belem in zmaga z 1:0 – splošno rajanje in dober žur.

Commerzbank ArenaFlag Germany Brazil

Ker sem moral ravno v času finalnih tekem na pot v Indijo, sem si ogledal tekmo za tretje mesto na Dubajskem letališču v Heinekenemoven lokalu, nato pa ob 2:00 zjutrajfinale iz hotela v Bangaloreju. In slavje nemcev je bilo občutiti tudi v daljni Indiji. Pri večerji me je pričakal koktajl v barvah nemške zastave in osebje hotela in kolegi v pisarni so mi čestitali že samo za to, ker prihajam iz Frankfurta.

Coctail GermanyTako se je pričela po vseh teh nogometnih superlativih tudi nemška nogometna liga. In prvo tekmo Eintrachta proti Freiburgu sva si ogledal skupaj mlajšo hčerko. Dobro smo pričeli – z minimalno zmago 1:0. Drug konec tedna obiščem tekmo proti Augsburgu in upam, da bom videl Tima Matavža.

Tekaško sem polno aktiven. Sredi junija smo s kolegi tekli na JP Morgan Corporate Challenge. Preko 70.000 udeležence. Priznam, tekaško niti ne najbolj privlačna prireditev, a vendarle ima nekaj v sebi biti del tega. Čas lanskega leta sem izboljšal za 5 minut in uspel s seboj potegniti tudi mlajšega sodelavca, ki se je tudi navdušil. A čas ni tukaj pomemben.

JPMCC JPMCC JPMCC JPMCC Frankfurt

Trenutno se intenzivno pripravljam na Ljubljanski polmaraton. Tedensko pretečem okoli 40 km. Sedaj sem že prepričan, da bom zmogel, če se le ne pripeti kak nesreča ali da bi me drugi tekači preveč potegnili na začetku. Če se bom držal svojega plana, bo ok. Tako se mi bo izpolnila dolgoletna želja. Tokrat bom imel tudi podporo družine ob stezi in kar nekaj prijateljev in kolegov bo prav tako teklo. Tako, da se res veselim. Sploh ko me lahko v cilju pričakajo bližnji.

Do konca leta planiram tudi narediti izpit za VHF postajo, tako da bomo končno lahko najeli jadrnico tudi sami z družino, ter upam, da bom uredil tudi z nemškim državljanstvom v tem času. Prav tako imam nove načrte z NetCount, kakor tudi nekaj drugih idej. Osebni plani, želje in cilji so, vse ostalo upam, da pride samo.

Lepo vas pozdravljam in upam, da tudi vi sledite svojim sanjam.

Calm