Posts Tagged ‘ECB’


UBSV zadnjih dnevih je odločitev švicarske nacionalne banke, ki je mimogrede privatno delničarsko podjetje, dodobra pretreslo svetovne finančne trge, kakor tudi popolnoma navadne posameznike, ki so se pred leti zadolžili v švicarskih frankih.

Na trenutke sem naravnost ogorčen (res se trudim izbirati besede), ko berem slovenske medije, ter prispevke bralcev in posameznih »finančnih strokovnjakov«, ki se sedaj naslajajo ob nesreči sosedov, že zato, ker obstaja možnost, da gre sedaj le tem končno slabše, kot njim samim. Ta slovenska škodoželjnost je naravnost grozovita in nekako mi ne gre v glavo, kako je ta narod s tako izrazito sovražnostjo do uspeha sočloveka sploh uspel preživeti vse do danes.

Finančni strokovnjaki sedaj opisujejo, kako so že leta nazaj širili vero, kako se je potrebno zadolževati, v isti sapi pa povedo, da so jih grde, grde stranke stisnile ob zid in od njih naravnost zahtevale CHF kredite. In oni reveži, čeprav so se tako branili in tako močno opozarjali na morebitne tečajne rizike, so klecnili in izgubili boj in morali pod prisilo trga prodajati CHF kredite.

UBS 2Dajte no!? Vaša pokončnost in hvala je identična, kot če bi namesto kreditov prodajali orožje, pa čeprav ste popolni pacifisti. Ste že pozabili, da ste od teh prodanih kreditov potegnili plačo in tudi bonuse in variabile? Ali je to že pozabljeno oz. ste zavrnili izplačilo variabil iz naslova prodanih CHF kreditov, ker je to proti vašim načelom poslovanja in zavedanja rizika? Ste »vojni« dobičkarji in namesto, da bi bili sedaj tiho oz. raje pogledali, kaj se da narediti, se sedaj še trepljate po prsih, čeprav, vas je velika množica, ki tudi sami sedaj sedite ali pa ste prijateljem in družini prodali CHF kredite, samo da ste izpolnili vaše individualne prodajne cilje. Seveda, vas vse so v to prisilili.

Da, trg se regulira sam, res je. Trdno verjamem v to. A trg ne gleda na žrtve ali zmagovalce, ne gleda na to ali je sedaj kdo zaradi tega izgubil dom ali službo. Trgu je vseeno za vas. Je kot narava, ubija in rojeva novo. Posameznik je le kaplja v oceanu. Razlika je le v tem, da druga kaplja pri tem ne pametuje in se ne naslaja nad nesrečo drugih.

Aja, saj bodo spet zamaške zbirali, ali SMSe pošiljali, pa pakete sestavljali, pa kakšne čestitke kupit, pa je duša rešena. Jaz sem svoje naredil, kajne.

No, obstajajo pa tudi drugačni vidiki, kot so naprimer vidik slovenskih sosedov – madžarov, ki so se uprli monopolističnem položaju in prisilili banke, da so morale zamenjati kredite posameznikov v lokalno valuto po preferenčnem fiksnem tečaju. In so tako tudi naredile. Da, monopolističnem položaju, saj je žal tako, da na drugačen način kot bančno financiranje ni možno kupiti doma. Že dolgo namreč nisem slišal za Nacionalno stanovanjsko shemo ali da je nekdo iz poštenega plačila prihranil dovolj, da si je potem nekaj mesecev tik pred smrtjo v visoki starosti končno kupil svoj dom.

Ne gre za to, da gre sedaj iz davkoplačevalskega denarja reševati posameznike, ki so se očitno napačno odločili v EURčrednem nagonu, ki ga banke sploh niso plasirale, ampak so bile v to naravnost prisiljene. Gre za to, da vsak prebivalec razume in čuti, da je država nekaj dobrega, nekaj kar ga ščiti in kar ima nek smisel, da je njen državljan. Je to v Sloveniji možno čutiti? Je to sploh kdaj bilo čutiti? Vesel bom, če mi bo kdo na to odgovoril pritrdilno.

Prav tako Poljaki sedaj preverjajo možnost ukrepov. Pa tudi oni niso v tem sami. Verjetno pa so preveč socialistično naravnane za moderno slovensko družbo. Pa hrvati? Gre že za moralno noto, ki vsaj preverja opcijo, ali obstaja kaka rešitev.

Kakorkoli, sam eksistenčno nisem ogrožen, vsaj trenutno, obrok se mi je dvignil za kakih 80 EUR. Mnogim pa je teh 80 EUR razlika, da ga pahne preko meje. Do meje, kjer bo morda postal prejemnik pomoči zbirateljev zamaškov ali SMSov. Pa kaj potem, kajne. Dokler se ne tiče mene osebno, mi je vseeno, oz. prav mu je, kaj pa se je tako odločil, neuki, kaj se ni pozanimal,…

Kako se upreti? Torej kot posamezniki imamo precej slabe karte, a kot družba, skupina je možno ob premišljenih skupnih aktivnostih včasi, ko se stvari poklopijo doseči marsikaj.

Kako torej okrepiti EUR napram CHF? Najprej je tu politični pritisk na to neodvisno državico, ki si je glavnino bogastvo nabrala, če smo zelo odkriti tudi na račun zainteresiranih sodelujočih iz naslova vojn in kriminala v obliki:

  • Bančne tajnosti od leta 1934 za vojne dobičkarje različnih vojn in kriminalce, ki so nakradena ali nelegalno pridobljena sredstva nakopičili tu
  • Davčne tajnosti za črn denar davčnih utajevalcev – le kdo in zakaj bi imel denar shranjen na tajnih neobrestovanih računih v Švici, v kateri še nikoli niso bili, razen ob odprtju računa
  • Trgovanja z državljanstvom na račun finančnih koristi – ni prav veliko revnih ljudi postalo švicarjev
  • Mednarodnega lobiranja, kot ravno te dni poteka v Davosu
  • Izogibanju sodelovanja v vojnah in se tako izogniti zameri do kogarkoli – a za mene obstaja pravilo, če gledaš stran – si kriv!

DBPotem je tu regulativa, ki je omogočala in še omogoča to, kar v drugih evropskih državah ni dovoljeno, še posebaj na področju finančne in zavarovalne industrije. No, seveda pa je nekaj tudi iz naslova proizvodnje pridnih švicarskih rok. Čokoladke, nožki, ure, kemija pa turizem, pa verjetno še kaj.

Torej, pokočno hrbtenico. Prekiniti vse diplomatske in gospodarske povezave s to državo? Da to ne gre? Kako ne?, Tudi Rusija je šla rakom žvižgat že po nekaj tednih ob uvedbi ukrepov.

Ob tem še bojkot vseh švicarskih produktov in storitev. Ob zadostni količini škode iz tega naslova se bodo nacionalni švicarski biseri brez pomisleka preselili v kako drugo državo, naprimer Irska in Nizozemka sta zadnje leta tako priljubljeni.

Me zanima koliko časa bodo ljudje še hoteli plačevati za pico po 30% več kot v sosednji Nemčiji. Ste vedeli, da so si švicarji velikokrat naročilo Halo pico iz sosednje Nemčije? Do pred kratkim, saj so švicarski cariniki pričeli zaračunavati carino. No, so se švicarji tudi tu znašli in se zapeljali do meje, tam prevzeli dostavljeno pico in jo uvozili brez carine, kot je to očitno dovoljeno za posameznike.

A tako lahko ne gre. Potrebno je gledati tudi na evrska podjetja, ki so postala cenovno bolj konkurenčna švicarjem, pa vsem izvoznikom v švico, tudi oni profitirajo, pa vsem ljubiteljem švicarskih proizvodov, pa vsem imetnikom švicarskih frankov ali vrednostnim papirjem, ki kotirajo v tej valuti. Tem se danes smeji. A nihče ne ve koliko časa. Da trenutek le traja in traja…

Dobro, bodi zadosti na to tematiko. Sprejmem trenutno situacijo, tako pač je. Sem odrasla odgovorna oseba in izbiram, kako živim, kakšne rizike sprejemam in kaj kupujem. Ne sprejmem pa medijsko populistične škodoželjnosti in trepljanja po prsih raznih finančnih strokovnjakov in prerokov, ki so in še vedno dobivajo plačo na račun prodaje produktov, ki se pač prodajajo, ne glede na to, kako se bo s tem izkazalo v prihodnjosti. Če se s tem ne morete identificirati, potem ste v napačnem poslu ali pa v konfliktu interesov in mnenj z lastnim delodajalcem.

Na tem mestu pa sem bom tudi distanciral od vseh komentatorjev, ki pametujejo po spletu iz varnega toplega doma in nimajo prav nobene povezave s finančno industrijo.

In da, še vedno zagovarjam uvedbo predmeta Osebne finance v osnovnošolski učni program, kot sem nekoč želel postaviti neke temelje skupaj z Banko Slovenije. Tako bo nekoč manj »ovc za striženje«.

round

Advertisements

5. Novembra je Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) objavil zanimiv članek, kjer nemški socialdemokrati (SPD) zahtevajo, da Evropska centralna banka (ECB) s sedežem v Franfkurtu začne proaktivno sodelovati pri reševanju stanovanjske problematike mesta.

SPD namreč trdi, da bi ECB morala kot največji frankfurtski delodajalec sama graditi stanovanja za svoje zaposlene po vzoru Nemške centralne banke (Bundesbank) in ne tega problema prepuščati mestu in trgu. Posledice izrednega naraščanja števila zaposlenih se kažejo namreč v velikem priseljevanju in tako povišani potrebi po življenskem prostoru, ki pa ga ni več v izobilju. Tako se pritisk na cene najema in nakupa odraža v na momente nevzdržne cene nepremičnin, ki je že presegla zmožnost določenega sloja prebivalcev in so le ti prisiljeni na selitev na druge lokacije ali v manjša stanovanja. Od mojega bivanja tu redno spremljam odzive na spremembe v prostoru in vseskozi se čuti odpor ljudi ter nasprotovanje sedanjem stanovanjskem trendu. Ljudje so na ulicah in glasno kličejo po ureditvi, ki bo zagotovila plačljiv bivalni prostor za vse sloje prebivalstva neglede na dohodke. Sicer uradna mestna politika temu ne nasprotuje, ko opisuje svoja prizadevanja, a ko mesto proda investitorjem določena zemljišča, se tu obnaša, tako kot vsak prodajalec – prodati po najvišji možni ceni. In tudi ta transakcija je del končne cene nepremičnin, ki se pojavijo na nepremičninskem trgu.

ECB na ta očitek komentira, da svojim zaposlenim plačuje dodatek za stanovanje, kar pa še bolj vpliva na to, da si novi novozaposleni ECB lažje najamejo ali kupijo stanovanje kot obstoječi prebivalci, ki nimajo kakega tovrstnega dodatka, ki tudi ne rezultira neposredno v naraščanju števila novih stanovanj.

Nemška Bundesbank ima trenutno v Frankfurtu v lasti 17 stanovanjskih stavb s preko 1000 stanovanji za svoje zaposlene. Po Nemčiji pa jih je leta 2006 bilo okoli 4600. A tudi tu se stvari spreminjajo, saj Bundesbank po načelu gospodarnosti stanovanja počasi prodaja in tako zmanjšuje lastno lastništvo –  danes okoli 3500. V Frankfurtu znaša povprečna najemnina za Bundesbančno 64 m2 veliko stanovanje 688 EUR. Še pred 13 leti je znašala cena najema polovico, kar pomeni 100% podražitev v le 13 letih.

Problemi torej ostajajo in se samo premikajo med akterji. In tako kot si otroci podajajo žogico, se tu velike globalne inštitucije žogajo z miljardnimi naložbami in stroški.


Kar nekaj Maine je spet preteklo od zadnjega zapisa mojega življenja tukaj. Nekateri bi rekli avanturi, zdomstvu, začasnem delu v tujini, sam pa bi temu rekel morda celo vračanje v mojo rojstno domovino, ki sem jo zapustil pred 33 leti. 

Profesionalna plat se odvija kar dobro zame. Po vrnitvi iz božično novoletnih praznikov sem nadaljeval s svojim delom na projektu in intenziviziral moje zanimanje za islamsko bančništvo. Interno v podjetju smo tudi dogovorili, da se bom odpravil na tovrstne projekte, a očitno mi nekako ni dano, da bi končno začel s tem tudi v praksi. Podaljševanje obstoječega projekta, menjave na delovnih mestih, turbulence v finančnem svetu in nove priložnosti so botrovale k moji novi odločitvi. Kakor sem že omenil v eni od prejšnjih objav, se je zanimanje za moje delo in mene izjemno povečalo, od kar sem tukaj. Beseda da besedo, izkušnja se prenese naokoli, krog poznanih se veča, pa tudi verjetno naziv renomiranega podjetja kot delodajalca na mojem profilu na LinkedIn in Xingu naredi svoje.

Že nekaj mesecev prejemam tedensko razna povabila za kontakt in ponudbe za delovna mesta. Moja industrija, torej industrija bančne tehnologije je precej specifična. V bankah boste naleteli vedno le na nekaj oseb, ki v sebi nosijo lastnost razumevanja posla, postopkov in zakonitosti, funkcionalnih zahtev in ustreznih tehničnih resitev, ter imajo veselje do obojega, torej poslovnega in tehničnega.

Tako se je pojavilo tudi eno največjih podjetij na svetu s sedežem krovnega podjetja v Kaliforniji, finančne vertikale pa v Indiji. Po nekaj spoznavnih intervjujih, preverbah mojih referenc iz prejšnjih zaposlitev (dejansko so klicali moje bivše nadrejene in kadrovsko službo), pa tudi po priporočilih sem se odločil, da zapustim sedanje podjetje Temenos in si svojo pot naprej utiram v novem podjetju, prav tako velikemu igralcu na trgu programske opreme za banke.

Odločitev niti ni bila težka, saj je bila ponujena ponudba ameriškega podjetja odlična. Edino dopusta je manj, kar pa bo očitno možno kompenzirati z letalskimi prevozi namesto v Frankfurt v Ljubljano in delom od doma. Ostajam v Frankfurtu, pisarna, ki jo lahko uporabljam pa je oddaljena le 10 minut hoje. Delo – Consultant Manager. In ne gre spregledati dejstva, da je v tem podjetju pred nekaj meseci pričel z delom tudi moj dobri prijatelj Ranjan, s katerim sva pričela najino profesionalno pot v podjetju Temenos. Veselim se že, da ga spet vidim. 

V Nemčiji znaša odpovedni rok 1 mesec v kolikor je zaposlitev trajala do 24 mesecev. Odpoved je potrebno dati do 15 ali do zadnjega v mesecu in od takrat začne teči odpovedni rok. Kakšnih posebnosti torej ni, morda bo le potrebno obvestiti zdravstveno zavarovalnico o novem delodajalcu.

Druge novosti – prav neverjetno je, kakšen boj bijem z davčno upravo.  A tokrat ne s slovensko pač pa z nemško:). Da ne boste slučajno slepo verjeli, da v tej državi teče vse kot namazano. Ni res. Veliko področij sem videl, kjer smo slovenci naprednejši in bolj efektivni od nemcev.

Torej davčna napoved (Einkommensteuererklärung) je tukaj pravi mali bavbav. Davčna zakonodaja je tako široka in zapletena, da je v vsakem primeru zelo priporočljivo najeti davčnega svetovalc, ki ti izdela davčno napoved in nato tudi izvaja vso morebitno korespondenco z davčnim uradom (Finanzamt).

Prvo dejstvo. V povprečju dobi vsak davkoplačevalec povrnjenih kar 890 EUR. Tukaj vlada logika, da je tako tudi dobro in prav nihče nikoli ne omenja, da s tem kreditira državo, saj je vsem jasno, da je država njihova in da je le bolje na koncu leta nekaj dobiti kot morebiti nekaj plačati.

Druga zadeva, zaradi ločenega življenja se odpre cel nov spekter raznih davčnih olajšav. Tako ima zakonodaja, ki je na momente prav nepregledna (kar potrjujejo tudi strokovnjaki) močno socialno komponento.

A vse le ni tako lepo. Torej, ker moram zopet vložiti vlogo za ugotovitev mojega davčnega rezidentstva v Sloveniji, letos ni bila zadosti dokumentacija, ki sem jo predložil lani. Potreben je nek mednarodni obrazec, ki naj bi ga pridobil pri nemškem davčnem uradu (Wohnsitzbescheinigung der ausländischen Steuerbehörde für das Jahr 2012, das dem internationalen Abkommen entspricht). A ta obrazec lahko dobim le, če imam nemško davčno številko (Steuernummer). Ker sem lani že prejel neko številko, sem bil prepričan, da bo ta prava. A gre pri tej številki le za t.i. identifikacijsko številko, torej nekakšno predhodnico davčne številke. Tako človek dobi davčno številko le po oddaji svoje prve davčne napovedi.

Po nekaj ponudbah davčnih svetovalcev sem se odločil za t.i. davčno združenje, kjer je potrebno plačilo letne članarine in nato lahko koristiš vse usluge davčnega svetovanja preko leta. Cena – 200 EUR letno. Druge ponudbe so se zavrtele tudi do 450 EUR letno.

Ker za napoved služi kot osnova letni pregled prihodkov, ki ga izda delodajalec, sem moral čakati na ta dokument vse do marca. Tako sem napoved le oddal sredi marca oddal in nato čakal nekaj tednov. Ker se davčni urad ni oglasil, sem jih ponovno pozval k izdaji mojega željenega obrazca. In nato prejel sporočilo, da moje davčne napovedi ne najdejo in tako še niso izdelali davčno številko!?!?!?!? Grrrr. Kuhanje možganov, dim čez ušesa, vse to ne pomaga. Torej zopet k davčnemu svetovalcu, ki mi potrdi oddajo napovedi in o tem obvesti urad. A kaj, ko je moral ponovno oddati napoved in tako se zamika in zamika. Po pregledu komunikacije je minilo pol leta, od kar sem pričel s postopkom pridobitve obrazca, a ga še vedno nimam. Urad sem kontaktiral sedaj že šestič in sedaj mi preostane le da čakam. Upam, da ta časovni zamik ne bo povzročil novih težav v Sloveniji. Tale davčni svet mi nekako ne leži. Sicer je materija zanimiva, a kaj ko na izvedbah tako močno šepa. Po taki varianti dela bi kmetu že zdavnaj vsa živina pocrkala.

Novosti v mestu. Še vedno je eden najbolj perečih težav v mestu odprtje nove vzletno-pristajalne steze na letališču Flughafen Frankfurt am Main,  ki je bila odprta oktobra lani po 14 letih sporov in nasprotovanja prebivalcev mesta.

Hrup, ki ga letala sedaj povzročajo nad urbanimi deli mesta je grozovit. Dnevno se odvije preko 1200 (440.000 letno)  vzletov in pristankov, tako da letala v 30 sekundnem taktu preletavajo strehe hiš.  V prihodnjosti pa planirajo doseči neverjetnih 700.000 vzletov/pristankov na leto (preko 1900 na dan).

Merjenja pokažejo, da povprečna vrednost hrupa znaša 75 decibelov (84 decibelov – vrhovi), po razsodbi sodišča pa so vsaj nočne lete uspeli prepovedati. Tako sedaj med 23:00 uro in 5:00 uro zjutraj ni več letov, a večina le ne vstane že ob 5:00 uri zjutraj. Prizadetih je 120.000 prebivalcev, a sam nisem med njimi. V Europaviertlu je sicer veliko preletov, a so letala očitno že na “zdravi” višini.

Predvsem rezultira hrup v :

  • zdravju ljudi
    • Motnje spanja – že zaspati je težko, a tudi med samim spanjem v hrupnem okolju naraste krvni pritisk in srčni utrip. Nevarnost srčnih obolenj je temu primerno višja.
    • Po mednarodni „Ranch-študiji“ je razvidno, da se pri otrocih, ki obiskujejo šole v bližini letališč kažejo časovni zamiki pri kognitivnem (spoznavnem) razvoju
    • Število obiskov pri zdravnikih, kakor tudi prodanih zdravil se je občutno povečalo, čeprav je za oceno vpliva bilo predvideno opazovanje po enem letu operativnosti
    • Hrup je prav tako obremenilen kot onesnažen zrak
    • Tudi živali verjetno niso neprizadete
  • znižanju kvalitete življenja
    • Predstavljate si, da ne morete niti 5 minut uživati na svojem vrtu, brez da bi hrup prekinil mir in tišino ali pa vaš pogovor.
    • Predstavljajte si, da ne morete zaspati ob odprtem oknu.
    • Zavetje doma, kjer bi morali normalno nivo stresa znižati – to ni več mogoče. Pri nekaterih prizadetih prebivalcih so dokazali že tudi znake depresije
    • Šolske učilnice morajo biti zaprte, saj ob odprtem oknu ni mogoče izvajati pouka
    • Otroci v vrtcih so izpostavljeni hrupu, saj so v tem letnem času večinoma zunaj
  • padcu cene nepremičnin
    • Le malo jih je, ki bi si želeli živeti v okolju, kjer 300 m nad njihovimi glavami neprestano preletavajo letala
    • En najbogatejših predelov mesta – Sachsenhausen je eden izmed najbolj prizadetih mestnih četrti. Cene nepremičnin so padle že za ocenjenih 15-20 %. Glede na pravilo, ki govori o slabitvah prodajnih cen nepremičnin (0,87% na decibel letalskega hrupa pri povprečni vrednosti 55 decibelov konstantnega hrupa) pa se pričakuje tudi 30% padec vrednost
    • Seveda lastniki tega ne gledajo mirnih živcev in odvetniške pisarne si manejo roke

Ena najbolj domiselnih idej pa je vsekakor „ozvočenje“ odgovornih za nesrečo teh ljudi:

  • Volker Bouffier – ministerski predsednik pokrajine Hessen
  • Roland Koch – bivši ministerski predsednik pokrajine Hessen
  • Stefan Schulte – Fraport-Chef
  • Petra Roth – sedaj že bivša županja mesta Frankfurt

Tako aktivisti posnetke hrupa kakih 30 minut predvajajo na identični glasnosti pred hišami odgovornih. Zanimivo, sosedje se ne pritožujejo in so solidarni do prizadetih.

Upravljalec letališča Fraport pa je po 11 letih generalnega sponzorstva na najboljši možni način zaključil s pogodbo – Eintracht Frankfurt se je po samo eni sezoni v drugi nogomenti ligi zopet vrnil v elitno družbo – nemško Bundesligo. Veselje ob uvrstitvi, ki je bilo negotovo prav do zaključka ligaških tekem je bilo nepopisno. Poleg Frankfurta pa se je uspeha veselila vsa Nemčija, saj tukaj vlada prepričanje, da Eintrach sodi med izbrane že zaradi dejstva, da je klub ustanovitveni član Bundeslige, ki je bila ustanovljena leta 1963.

Nogomet je tukaj religija. Nič manj kot v drugih nogometnih državah kot so Španija, Anglija ali druge. Ne glede na pripadnost družbenih slojev, ver, narodnosti, spola ima velika večina izbran svoj klub in svojo pripadnost ponosno izkazuje. Glede na to, da se nemci precej selijo je mešanica navijaštva velika, a nekako se spodobi, da navijaš tudi za klub mesta v katerem živiš. Sam sem postal kar precej velik navijač Eintrachta, saj je obisk tekme doživetje za oči in dušo.

Maja so se odvili medijsko precej pokriti protesti proti finančnem svetu – t.i. Blockupy Frankfurt. Demonstracij naj bi se udeležilo cca. 30.000 udeležencev, imel pa sem občutek, da je na vsakega udeleženca bil prisoten po en policist. V resnici jih je bilo 5.000 in s svojo mehanizacijo in opremo so dali jasen signal, da ne bodo dovolili izgredov. Moram jih pohvaliti. Kar sem jih sam videl in opazoval, so se resnično trudili, da bi kar se da mirno in z dobro voljo opravili delo. Dajali so napotke, na način, ki ga je normalen človek dojel in spoštoval. Ko so odnašali protestnike izpred ECB so ležečega demonstranta z nasmehom najprej povprašali, če je poškodovan, ker ga bodo nato odnesli iz zelenice. Verjetno tudi sami niso zadovoljni z ustrojem, ki ga je zagodel finančni svet, a vseeno so opravili delo z edinim fokusom varovanja življenj in lastnine. Kapo dol – no, čelado dol:)

Rezultat demonstracij:

  • 150 aretiranih
  • Zelenica pred ECB je do sprehajalne poti sedaj očiščena šotorov
  • Ljudje so jasno povedali, kaj si želijo in česar ne
  • Finančni svet je zabredel globoko, globoko in tega se zavedjo prav vsi. Kapitalizem ni več opcija za prihodnost, prišel je do svojega nespodobnega roba in čas je za nekaj novega

Tako, naj bo zadosti za tokrat.

Vesel bom tudi vsakega vašega mnenja in vabim vas, da se prijavite s svojim email naslovom zgoraj levo in tako boste po elektronski pošti obveščeni, ko bom zopet kaj novega zapisal.

Lep dneve vam želim.


Danes je bil prav poseben dan.

Po letu dni od kar sem tukaj smo se končno dobili s prijateljem iz otroških dni, ki z družino tukaj živi že 8 osem let.

Prekrasen sončen dan je bil kronan s kosilom pri Simonovi družini, kjer smo si lahko ob Refošku izmenjali naša spoznanje in izkušnje. Sicer živijo le kakih 10 minut peš od mene, a nekako je tok dogodkov uredil stvari tako, da smo morali počakati na leto 2012.

Nekako smo bili soglasni, da vidimo življenje tu in v Sloveniji podobno in da nekatere stvari so pač drugačne in jih potrebno kot take tudi vzeti. Simon dela kot vodja prodaje pri nemškem IT podjetju, njegova soproga na ECB. Uredili so si življenje tukaj in zdijo se srečni. Še posebej pa sem vesel, da negujejo slovenščino pri svojih otrocih. Najstarejši sin hodi tudi na t.i. europsko šolo, ki jo svojim zaposlenim plačuje ECB in prejme 1 uro slovenskega pouka na dan. To je lepa dopolnitev slovenščine k domačem pogovornem okolju, ki je pomeni v tudi za prihodnjost dobro naložbo, saj če sem nekaj spoznal v življenju, je to dejstvo da je pomebna sposobnost komuniciranja z različnimi nacijami.

Lepo je videti druge Slovence v mojem okolju in vem da smo nekaj posebnega. Še posebej, ker nas je tako malo. To nas naredi posebne. Pa še Tina Maze je bila danes tretja in svetu na edinstven način sporočila, da nekje obstajajo meje. Bravo Tina!