Posts Tagged ‘delo v tujini’


Pozdravljeni, danes bom tukaj zapisal svojo izkušnjo v vezi davčne napovedi za fizične osebe v Nemčiji, torej t.i. Steuererklärung.

Po zaključenem koledarskem letu od svojega delodajalca prejmete povzetek izplačanega dohodka za preteklo leto in potrdilo iz banke o prejetih obrestih in morebitnih obračunanih davčnih odbitkih. S tem ste oboroženi, da opravite svojo dolžnost in prijavite dohodke (in odhodke).

Lani sem zadevo uredil z davčnim svetovalcem, oz. Društvom davčnih svetovalcev (Lohnsteuerhilfe Verband) a sem bil tako nezadovoljen s storitvijo, ki sem jo plačal 230 EUR, da sem se letos odločil, da zadevo izvedem v samorežiji. Nezadovoljen sem bil s pristopom svetovalca, pomanjkljivem poznavanju zakonodaje za primer vodenja dvojnega gospodinjstva, zamudah pri oddaji naknadno potrebne dokumentacije in ne nazadnje laganja in prevračanja napak na Finanzamt. Poleg tega je bilo gospoda praktično nemogoče priklicati na telefon, na odgovor po mailu pa sem čakal tudi po 2 tedna po večih intervencijah.

Glede na to, da sem tudi v Sloveniji, ko je bilo to še potrebno vse dohodninske napovedi naredil sam, se počutim bolje, če tudi sedaj, da se v zadevo poglobim sam. Tako sem se naučil tudi nekaj stvari, ki mi bodo pomagale pri optimizaciji davčnih olajšav. V Nemčiji je namreč davčna zakonodaja lahko precej zapletena, a sledi preprosti niti – vsi odhodki, ki pripomorejo k temu, da ustvarjate prihodke, so lahko kategorizirani kot davčna olajšava. Po tej logiki si s temi olajšavami pri dohodninski prijavi povrnete del že plačanega davka v obliki davčnih olajšav. Tako vsak nemški davčni zavezanec dobi povrnjeno v povprečju okoli 900 EUR.

Za osnovo sem se oborožil z lanskoletno napovedjo, informacijami na spletnih straneh, nabavil pa sem si tudi program WISO Steuersparbuch 2013 (33 EUR – stroški nabave programa gredo v davčno olajšavo), ki omogoča strukturiran vnos in elektronsko pošiljanje, ter veliko dodatnih informacij. Za elektronsko pošiljanje preko sistema ELSTER je potrebno imeti digitalni certifikat, ki ga izda ELSTER.

Na njihovi spletni strani www.elster.de se registrirate (potrebno je imeti identifikacijsko št. (Identifikazionsnummer) ali davčno številko (Steuernummer), ki jo prejmete ko pričnete delati v Nemčiji). Nato izberete vrsto certifikata – zadostuje Basis, ki je brezplačen in ga imate naloženega na disku. Po potrditvi naročila prejmete elektronsko pošto z linkom, kateremu sledite. S tem ste aktivirali naročilo in zato prejmete še en mail z aktivacijski kodo. V nekaj dnevih boste nato na dom prejeli papirno pošto, v kateri bo geslo za aktivacijsko kodo. Ko prejmete le to, lahko na linku aktivirate prenos certifikata in njegovo namestitev na disku računalnika iz kjer boste svojo napoved oddali.

Pri programu WISO lahko uporabite dva načina vnosa podatkov:

  • Direktni
  • Vodeni intervju

Sam sem najprej vnesel direktno podatke, nato pa z intervjujem preveril.

Za ljudi, ki plačujejo stroške na večih lokacijah (dva stanovanja)  je najbolj pomemben del napovedi uveljavljanje t.i. dvojnega gospodinjstva (Doppelte Haushaltsführung). Pri tem lahko uveljavljate kot davčno olajšavo stroške najemnine, stroške elektrike, ogrevanja, čiščenja, stroške prevoza do drugega stanovanja (do 52 krat letno in maksimalno 1 krat tedensko), stroške telefonskih pogovorov, v kolikor niste šli na obisk (do 15 min tedensko). Opisano finančno spodbuja nemške davkoplačevalce k fleksibilnosti pri zaposlitvi in s tem povečevanju prihodkov (posledično tudi večji količini pobranih davkov).

Pri prevozih je pomembno vedeti naslednje. V kolikor ste uporabili za prevoz:

  • letalo, morate uveljavljati dejanske stroške, prevoz do/od letališča uporabite pavšal oddaljenosti
  • avto, morate uveljavljati pavšal oddaljenosti (torej razdaljo v eno smer) pomnoženo z 0,30 EUR za kilometer
  • motor, morate uveljavljati pavšal oddaljenosti (torej razdaljo v eno smer) pomnoženo z 0,13 EUR za kilometer
  • za sopotnika v v avtu, morate uveljavljati pavšal oddaljenosti (torej razdaljo v eno smer) pomnoženo z 0,02 EUR za kilometer, na motorju pa 0,01 EUR. Sopotnik vam mora dati pisno potrdilo.
  • vlak ali avtobus, uporabite lahko dejanske stroške ali pavšal, odvisno kaj je ugodneje za vas, torej vam prinese višji odbitek
  • v eno smer recimo avto, nazaj pa letalo, se šteje tisto, kar je bolj ugodno za vas, v tem primeru torej pavšal ali pa dejanska cena letalske karte
  • v kolikor ste imeli na poti s svojim vozilom nesrečo in s tem povezane stroške, lahko le te tudi uveljavljate

V vezi stanovanja lahko uveljavljate najemnino stanovanja, stroške hotela ali tudi nekatere stroške v primeru, da ste lastnik tudi stanovanja v katerem živite v kraju zaposlitve.

Poleg tega lahko uveljavljate stroške selitve, nakup prve osnovne opreme stanovanja, ter stroške življenja v višini 24 EUR na dan za prve 3 mesece po preselitvi.

Torej zgoraj opisano služi kot glavno vodilo pri uveljavljanju davčnih olajšav, po katerem v soodvisnosti od davčnega razreda in višine prihodkov lahko pričakujete levji delež povrnitve že plačanega davka.

Poleg dvojnega gospodinjstva pa lahko uveljavljate še druge stroške (t. i. Werbungskosten), za katere velja v letu 2012, da so odbitni v kolikor presežejo 1000 EUR letno – to z lahkoto presežete v kolikor uveljavljate dvojno gospodinjstvo:

  • stroške obrtnikov za domača popravila – stroške dela, ne materiala – ne sme biti plačano v gotovini
  • prevoz na delo
  • donacije in prostovoljne prispevke
  • nakup opreme namenjene opravljanju dejavnosti
  • stroški opreme za domačo pisarno
  • najemnina za najem poslovnega prostora
  • stroške nakupa strokovne literature (računi morajo izkazovati jasno naslov knjige)
  • stroške zdravljenj, če so le ti prekoračili določeno mejo (dobro je recimo planirati tovrstne izdatke, da so znotraj enega koledarskega leta)
  • stroške nastale pri iskanju službe
  • vplačila v pokojninske sheme in zavarovanja
  • nakup in vzdrževanje delovne obleke
  • članarine v sindikatih in poklicnih združenjih
  • Stroške poklicnega izobraževanja
  • Stroške vodenja bančnega računa (pavšal 16 EUR, v primeru dokazil lahko tudi več)
  • Stroške varstva otrok (da lahko starša delata)
  • Stroške izdelave in oddaje davčne napovedi (stroški davčnih svetovalcev, nabava programja)

Otroke uveljavljate kot posebno olajšavo (Freibetrag). Morajo živeti na območju EU.

Davek na obresti se plača le v primeru, da ste prejeli več obresti kot cca. 800 EUR za posameznike, ali 1600 EUR za poročene. Če želite, da se davek ne obračuna pri banki, ji morate to tudi sporočiti s posebnim obrazcem. V kolikor pa tega ne storite, bo banka davek obračunala in ga odtegnila iz vašega računa, v tem primeru pa ta znesek pri davčni napovedi zopet uveljavljate in vam bo v celoti povrnjen.

Po oddaji elektronske napovedi s pomočjo programskega paketa WISO se le ta poveže z elektronskim vhodom davčne uprave ELSTER. Pri tem se izvedejo vse smiselne kontrole. Seveda je potrebno za izvedbo pošiljanja imeti nameščen digitalni certifikat.

Potrdila ali prejemnice ne dobite. Poleg elektronske oddaje, pa vam program na koncu sporoči, da je potrebno neke priloge le natisniti in jih poslati preko pošte. Tako se malce sprašujem o smiselnosti elektronske komunikacije, če je potrebno v vsakem primeru nekaj poslati tudi papirno.

V naslednjih tednih bodo potem vašo napoved procesirali in če postopek avtomatskega procesiranja ugotovi kaka odstopanja od povprečnih vrednosti, si vašo napoved ogleda še referent, ki vas nato povpraša še za morebitna dodatna dokazila ali pojasnila. Moram priznati, da je pogovor z davčnim referentom izredno vedno prijeten in enostaven. Vedno so prijazni in se trudijo pomagati. Tega ravno ne morem reči za moje izkušenje s slovenskim DURSom, še posebej moj zadnji kontakt je bil, kako naj opišem, morda škodoželjen, grob, neprijazen, skratka neprijetna izkušnja.

Ko davčno napoved oddate, si potem priskrbite potrdilo, da ste nemški davčni rezident (Ansässigkeitsbescheinigung) in le to posredujte slovenskemu DURSu, v kolikor želite prejeti odločbo, da ste slovenski davčni nerezident. Potrebno je namreč vedeti, da Slovenija namreč v primeru, da tega ne storite, želi poseči v vaš žep in vas za razliko med davkom plačanim v Nemčiji in davkom, ki bi bil odmerjen po slovenski metriki dodatno obdavčiti, pa čeprav prihajate le sem ter tja na obisk ali pa tudi še to ne.  Zahtevek za ugotavljanje davčne rezidentnosti je potrebno vlagati vsako leto posebej (ni mi še uspelo izvedeti, kdaj tega več ne bo potrebno) in letos sem ugotovil, da je očitno tolmačenje vašega statusa popolnoma prepuščeno referentu na DURS, saj ob nespremenjenih okoliščinah letos dobivam drugačne prve informacije kot prejšnja leta.

O temu, pa morda o jutrišnji poslovitvi od slovenskega vozniškega dovoljenja in prejetju nemškega pa morda več drugič.

Advertisements

Pred dnevi me je kontaktiral D. C. (na njegovo željo anonimiziram), ki se je odločal o dobljeni ponudbi za delo v nemškem IT podjetju, ki ima sedeža v Saarbrucknu in v Wiesbadnu.

D. C. je v Sloveniji je bil zaposlen za nedoločen čas, tudi plača ni bila slaba in na splošno po svojem pripovedovanju ni slabo živel. A ker je situacija v Sloveniji takšna kakršna je, si je našel priložnosti drugje. A je bil v dilemi ali iti in sprejeti ponujeno. “80% mene mi govori, da sprejmem, a tistih 20% nekako išče razloge, da ostanem tu kjer sem”.

“Ponudili so mi XXk EUR bruto letne plače in službeni avto, za katerega moram mesečno plačati 1% vrednosti. Za ta 1% mi bodo povečali bruto in odšteli od neto prihodkov. Avto lahko uporaljam tudi za privatne potrebe. Dobil sem primer plačilne liste in na koncu bi dobil približno XXXX EUR neto na mesec. To je približno XXXX EUR več kot dobim zdaj, a seveda brez službenega avta. Potem je tu še XkEUR bruto variabila, ki se izplača enkrat letno – ponavadi v januarju ali februarju”

Zelo sem vesel, da lahko tukaj zapišem kratko zgodbo tega slovenskega IT mladeniča, ki se je prav tako odločil, da poskusi del svojega življenja prebiti v drugačnem okolju in s katerim sva izmenjala nekaj besed pred njegovo dokončno odločitvijo. Osebno dodajam, da je potrebno na vse te odhode gledati iz dveh zornih kotov. Eden je sigurno trenutna situacija v Sloveniji, ki ne zagotavlja priložnosti za relativno varno zaposlitev s poštenim plačilom in možnostjo napredovanja in osebnega razvoja, druga pa je dejstvo, da je zaposlitev v tujini tudi velika avantura, ki si jo je marsikdo želel poskusiti tudi v zlatih časih naše domovine. Eno z drugim sproži razmišljanje in po sistemu zdrave pameti in iskanja boljšega se mnogi prav takrat odločijo za to pot.

Mi lahko poveš, kako si prišel v stik s podjetjem, s katerim boš sedaj pričel novo poklicno pot?

Prijavljen sem bil na kar nekaj spletnih portalov za iskanje delovni mest. To so bili experteer.com, misterjob.de ipd. Občasno sem tudi pogledal na arbeitsagentur.de. Dosti krat so me klicali headhunterji, a je delo bilo začasno in največkrat dolgo maksimalno tri mesece. Seveda mi to ni najbolj dišalo zato sem na začetku vse zavračal. Po skoraj enem letu pa sem bil pripravljen celo poskusiti kot ‘contractor’. Torej delo, katerega sem sprejel, sem našel na arbeitsagentur.de. Poslal sem svoj CV in nisem pričakoval nobenega konkretnega odgovora. No, čez nekaj dni sem dobil odgovor, da so sprejeli moj CV in da ga bodo pregledali. Pomislil sem: ‘ ah to mi je že znano…’. Čez kakšnih deset dni sem dobil ponovno mail in tako so se začeli pogovori.

Kako so potekali razgovori?

Prvi kontakt je bil preko elektronske pošte. Dogovorili smo se za prvi termin in pogovor smo opravili preko telefonske povezave. Razgovor je potekal v dokaj prijateljskem tonu. Predstavil sem se in povedal nekaj o svojih delovnih izkušnjah. Na tem pogovoru sta bila prisotna dva managerja. V drugem razgovoru, ki pa je potekal preko skype-a, sem govoril z bolj tehničnimi ljudmi – torej IT-jevci. Tudi v tem pogovoru sem bolj natančno opisal, kaj sem počel in najbolj pomembno, kako sem to počel. Pogovor je bil dolg približno eno uro in sodeč po reakcijah tehničnega osebja sem že nekako vedel, da sem na pravi poti. Tretji pogovor (ravno tako preko skype) pa je potekal s CEO, ki je povedal, da sem pokazal dovolj tehničnega znanja in socialnih veščin ter da bi bili zelo veseli, če bi se jim pridružil. Predstavil mi je ponudbo, torej kaj vse lahko pričakujem od podjetja in kakšne bonitete mi pripadajo. Zmenili smo se, da mi pošljejo pogodbo o zaposlitvi in primer moje plačilne liste. Odgovor so pričakovali v zelo kratkem času. :/

Kakšna so bila pred odločitvijo tvoja razmišljanja, strahovi, dvomi, motivi,…

Torej za mene so bili ti dnevi nekaj najbolj mučnega. Vedel sem, da moram iti iz Slovenije in da mi bo na tujem bolje. Odločen sem bil, da grem, a ko sem bil postavljen pred dejstvo in ko se je bilo potrebno dejansko odločiti, sem začel razmišljati o tem, da ostanem. V bistvu sem iskal razlog, da ostanem tu kjer sem. Dejansko sem ostal doma in razmišljal o tem tri dni. Priznam, da sem v teh trenutkih bil psihološka razvalina in da sem bil obdan z vsemi možnimi emocijami. V trenutku sem bil trdno odločen, a spet v drugem sem bil čisto pomehkužen in obdan z dvomi. Kar me je držalo je bil en in edini motiv in to je predvsem upanje za boljše življenje. V veliko pomoč so mi bilo pogovori z družino. Vsi so bili istega mnenja. Čeprav moram priznati, če bi njihovo mnenje bilo nasprotno, bi se vseeno odločil za odhod. Enkrat, ko je odločitev padla, sem se moral otresti vseh dvomov in pogovorov, ki bi me morebiti odvrnili od začrtanega. Zato sem se odločil, da v trenutku, ko začnem razmišljati o pravilnosti odločitve, enostavno prekinem ta tok misli in se posvetim nečemu drugemu. Ker je odločitev padla, ni več smisla razmišljati več o pravilnosti le te.

Kaj bi sam želel sporočiti ljudem, ki se trenutno ukvarjajo z idejo odhoda?

Moje sporočilo bi strnil v en stavek, ki sem ga zasledil ob branju Alchemista od Paula Coelha in to je:

»There is only one thing that makes a dream impossible to achieve: the fear of failure.«

In jaz dodajam – D. C. želim ti uspešno, srečno in zanimivo pot. Pa javi se še kaj in deli z nami tvojo zgodbo. Hkrati pa vabim tudi druge, da se mi oglasijo in tukaj pustijo kako sled.

 

PS: V kolikor vam je bil zapis všeč in bi želeli še kdaj kaj prebrati, vas vabim, da zgoraj levo pod “APPLY FOR NEWS ON THIS BLOG” vpišete svoj email naslov. Tako boste o novi objavi samodejno obveščeni. Hvala in lep pozdrav


Pozdravljeni

Prejel sem pismo bralca z vprašanji, saj se tudi sam odpravlja kmalu na delo v Nemčijo, bolj natančno v Dresden. In ker sva oba mnenja, da bi informacija prišla prav še komu, tukaj njegova vprašanja in moje odgovore tudi objavljam in vabim vse, ki jih karkoli v zvezi s tem še zanima, da se oglasi. Morda je kaka stvar iz mojega vidika tudi drugačna in bom zelo vesel druge informacije ali mnenja. Zelo bi bilo lepo in uporabno, če bi mi poslal še kdo svojo izkušnjo odhoda v tujino in morda tudi v katero drugo državo. Vabljeni, da se mi oglasite in da svoje izkušnje tukaj delite z drugimi.

Lep pozdrav!

Najprej lepa hvala za pomoč! Bom napisal kar po točkah, imam kar precej vprašanj in raje zaupam osebnemu kontaktu kot forumom zato je kar precej teksta… :

1.    Torej največ skrbi mi povzroča obdavčitev po svetovnem dohodku.

a.    Kot sam razumem situacijo moram pred odhodom (?) oddati prošnjo, da se ugotovi ali sem rezident republike SLO ali ne, pri čemer birokrati določajo kje je moj center življenja.    Pri tem svetujejo predložiti čim več dokazov kot so podnajemna pogodba, mobi pogodba, avtomobil,… Tu se pojavi problem ker jaz teh stvari ne moram urejati od tu. Namreč nameravam imeti    najprej par mesecev v najemu le sobo in si poiskati primerno stanovanje. Glede službe bom po dogovoru najprej 100% na podjetju, nato pa (ko se odpre pozicija) 50% na podjetju in 50% na    inštitutu, ker bom delal doktorat. Tako bo verjetno tudi delovna pogodba na začetku nekaj mesečna in ne letna ali podobno…

Odgovor:

Torej ugotovitev davčnega rezidentstva priporočam urejati kar se da hitro, saj postopek po mojih izkušnjah vsaj prvo leto kar traja in je zelo odvisen od referenta na Dursu, koliko je aktiven.
Preden zapustiš Slovenijo, prijavi svoj odhod na Upravni enoti, kar je potrebno za vse odhode iz Slovenije nad 90 dni.
Da bos uspešno dokazal, da si se res preselil v tujino in da je sedaj tam tvoj nov življenski center, priloži takoj ali ko boš lahko (najbolj pomembno je, da postopek ugotovitve teče in da je končan pred koncem davčnega leta, tako da veš kako ravnati v vezi svojih prihodkov in obdavčitve) dokumente in dokazila, kot so:

  • pogodba o zaposlitvi
  • najemna pogodba za stanovanje
  • potrdilo o prijavi bivališča v Nemčiji (to je prva stvar, ki jo moraš tako in tako tam urediti)
  • morda kopijo nemskega bancnega racuna
  • Lohnsteuerkarte – potrdilo o tvoji uvrstitvi v davčni razred (zelo se splača biti poročen)
  • tvojo izjavo, da si se trajno odselil iz Slovenije in da je tvoj center življenja v Nemčiji in da naj vso pisno korespondenco pošiljajo na tvoj novi naslov v Nemčiji
  • potrdilo o prijavi odhoda v tujino iz UE

To bi moralo zadostovati. Svetujem, da se redno slišita z referentom, saj pošta ni prav zanesljiva in lahko DURS zahteva še kako dokazilo, pa da ne boš zamudil kakega roka za oddajo.
Vse lahko pošiljaš nato iz Nemčije. Traja 2 dni. Ko prideš si takoj nabavi zalogo kuvert in znamk, saj znamke ne moreš kupiti nikjer drugje kot na pošti.
Ko boš oddelal svoje prvo koledarsko leto, boš v Nemčiji prijavil svoj dohodek (tudi slovenskega, če si slučajno kaj obdavčljivega zaslužil – tudi če si že plačal davek v Sloveniji pri izplačilu se bo štelo v nemško davčno osnovo). Ko boš nato dobil odločbo o odmeri davka, lahko na Finanzamtu prosiš za mednarodno potrdilo, da si nemški davčni rezident. To nato letno vsakič na novo urejaš s slovenskim DURSom. Ne vem sicer koliko časa, saj mi ni jasno, če to počnejo vsi, ki so slovenski državljani, pa živijo in delajo v tujini. Bi bilo fino če bi se še kdo na to temo oglasil s svojimi izkušnjami.

b.     DODATNO: Podjetje in inštitut ter sodelavce že poznam, saj sem od aprila do avgusta 2012 opravljal diplomo prek Erasmusa. Ker sem se v prvih mesecih izkazal sem imel kasneje tudi    polovični delovni čas v podjetju (Studentische Hilfskräfte). Torej tega nisem vedel pred odhodom in nisem oddal vloge za ugotavljanje rezident katere države bom. Sedaj me skrbi, da bom    moral za prejeto plačati davek 2x. Ker je mesečni znesek presegel 400eur (nemški t.i. mini-job) so mi torej davek trgali v DE, sedaj pa mislim da moram dohodek prijaviti tudi v SLO. Ne vem kako je s tem in vem, da ste v blogu pisali o vračilu davkov v DE – morda kak nasvet tudi v to smer. Tedaj sem imel stalno prebivališče v SLO (pri starših), začasnega pa v štud. domovih v Nemčiji.

Odgovor:

Takole na hitro bi rekel, da bo že tako, saj si v tem trenutku slovenski davčni rezident in tako obdavčen po svetovnem dohodku po slovenski dohodninski lestvici. To pa pomeni za tvoj dohodek v Nemčiji, da si najprej plačal davek v Nemčiji, torej na izvoru, ker pa imata Slovenija in Nemčija podpisan sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, boš v Sloveniji moral plačati razliko do odmerjene slovenske davčne stopnje. Torej razliko, saj je nemska davčna stopnja načeloma nižja od slovenske.

c.    Ko se odpravim v Nemčijo na delo pa moram prijaviti stalno v Nemčiji in začasno v Sloveniji zaradi državljanstva?

Odgovor:

Ne, niti ne. Jaz sem sicer svoj odhod najavil na Upravni enoti v Ljubljani, nisem pa nič odjavljal svojega naslova. Torej v potnem listu imam ljubljanski naslov. V Nemčiji sem prijavil prebivališče in šele kasneje videl na potrdilu, da so mi to označili kot stalno prebivališče. To je to, državljanstvo imam slovensko (se imam sicer bolj za globalnega državljana, a sem ponosen slovenec, čeprav ga sedajle malce lomimo tamle v naši deželici), čeprav bi lahko zaprosil za nemškega in bi ga tudi dobil. Še vedno upam, da se nekoč stvari v Sloveniji uredijo in bo morda prišel boljši čas.

Popravek 25.4.2013: Ker si očitno v Ljubljani na DURS vsak referent isto stvar drugače tolmači, sem sedaj odjavil tudi stalno bivališče v Ljubljani.

2.    Zavarovanja:
a.    Kot študent o tej temi ne vem veliko, vem da se od plače avtomatsko trga 15,5% (variabilno?) za zdravstveno in pa od bruto tudi za socialno. No, če imaš bruto nad 50k eur? potem    lahko izbiraš med državnim ali privat zdravstvenim zavarovanjem…
Je morda tu še kak strošek?

Odgovor:

Prvi dve leti moraš biti zavarovan obvezno (državno), nato se lahko odločiš v kolikor imaš višje prihodke za privatno zdravstveno zavarovanje.
Pri obveznem zavarovanju plačujeta mesečni strošek izražen v odstotkih ti in tvoj delodajalec. Vedeti moraš, da ko si enkrat sprejet v zavarovalnico, da te ne morejo iz nje izključiti. V njo pa tudi ne moreš priti, če si pred tem bil najprej pri privatni. Pri tem so zavarovani s teboj tudi tvoji otroci.
Privatna zavarovalnica ti nudi storitve, ki jih plačuješ v absolutnem znesku. Tako lahko pri privatni zdravstveni zavarovalnici nekaj prihraniš, še posebej v kolikor imaš visok prihodek. Tudi pri obveznem lahko izbereš dodatne komponente zavarovanja, a le te doplačaš (priporočam zobne storitve).
Toda pri odločitvi je potrebno biti zelo pazljiv. Za mene se prestop očitno ne splača.
– Pri privatni bodo morali tvoji otroci skleniti posebno zavarovanje (pri obveznem so zavarovani po tebi)
– V primeru izgube službe ali dohodka, se pri državnem plačilo prispevka ustrezno zmanjša, pri privatnem na plačilo to nima vpliva
– v preteklih letih se je premija pri privatnem zavarovanju dražila cca. 5% na leto, tako je za mnoge nemce ratal resen problem in poskušajo izstopiti iz privatnega sektorja
– ko si enkrat v privatnem zavarovanju je prehod v obveznega skoraj nemogoč. Velja premisliti in se ustrezno odločiti na podlagi individualne situacije.

V Nemčiji je veljavna tudi tako imenovana participacija, ki je nekoč bila tudi v Sloveniji. Kvartalno 10 Eur plačaš pri zdravniku, v lekarni pa računajo pavšal 5 Eur za obdelavo recepta.

Popravek 25.4.2013: S 1.1.2013 je “participacija” prenehala veljati, tako da ni več kvartalnih plačil. Zavarovalnice so namreč izposlovale tako velike dobičke, da so se odločile k temu ukrepu, poleg tega pa bodo nekatere zavarovalnice vrnile svojim zavarovancem okoli 100 EUR.

Dodatno glede zdravstvenega:
– Torej do sedaj sem bil v Sloveniji zavarovan prek staršev in praktično ko sem bil bolan obiskal osebnega zdravnika/zobozdravnika. V Nemčiji bom torej eventuelno ob zaposlitvi obvezno (državno) zavarovan. To pomeni, da dobim nemško zdravstveno kartico (?) in lahko po potrebi odidem v bolnico/zdravstveni dom/k zobozdravniku na pregled/zdravljenje/po antibiotike in dobim to storitev brezplačno, z izjemo participacije in imam pač zdravila ki so vključena v osnovo, storitve pri zobozdravniku ki so osnovne?

Odgovor:

Tako je. V slovenskem zdravstvenem sistemu se prakticno odjaviš, v kolikor si bil prijavljen. Šele ko se odjaviš iz obveznega, lahko prekineš tudi slovensko dodatno zdravstveno zavarovanje. Vse to imaš nato urejeno v Nemčiji. V kolikor imaš pri zdravniku kako zadevo, ki je izven okvirjev redne zdravstvene pomoči, mora zdravnik pripraviti oceno stroškov in to
poslati tvoji zavarovalnici, ki nato to potem odobri ali zavrne v skladu s splošnimi in posebnim pogoji po zavarovalni polici, ki jo imaš. Nekako tako kot pri avtu:)

Dodatno: torej v tem scenariju potem v Sloveniji nimam več brezplačnega zdravstva? In potem tudi ne zaprošam več za evropsko/”tujinsko” kartico na ZZZS ampak v Nemčiji, ko se odpravljam na morje, v Slovenijo…?

Odgovor:

Tako je. V Sloveniji nimaš več zdravstvenega zavarovanja. V kolikor potrebuješ zdravniško pomoč v Sloveniji, ti tvoja nemška to krije po celi Evropi (ali takoj ali pa povračilo stroškov). Za Hrvaško pa bo potrebno povprašati.

Dodatno – Če prav razumem je tudi opcija dodatnih komponent, ki si jih razlagam v stilu optika, brezplačna/popusti očala; zobozdravnik, brezplačna/popusti na plombe…

Odgovor:

Točno tako. Za očala moram reči, da se ne splača, razen če je v paketu ponudbe  zavarovalnice, najpogosteje so to privatne. Cena očal pri Fiellmanu ali Appolu je cca. 200 EUR z okvirjem (če sedaj ravno ne vzameš Armanija) s plastičnimi tanjšami stekli, antirefleks. Poskusil pa sem tudi nakup očal preko interneta – 39 EUR!!! Kvaliteta – odlična! Titanflex okvir.

Dodatno – Glede “sprejet v zavarovalnico”…to pomeni, da je tudi državnih več ali to velja le za privatne? Sicer kot napisano prvi dve leti tako ali tako ni izbire, pa tudi glede na dodatne komentarje vprašanje če se mi bo takrat splačalo menjati.

Odgovor:

Tako je. Veliko zavarovalnic je in so nekako razdeljene po poklicnih skupinah. Sam sem v Techniker Krankenkasse (TKK) – zelo zadovoljen. Večina IT, elektronikov ipd. so pri tej zavarovalnici.

3.    Avtomobil:
Gledam tudi, da bi si kupil prvi avto. Sicer nisem več mladi voznik, a svojega avta še nisem imel (torej 0% popusta pri zavarovalnici – če bi se dalo morda prenašati SLO<->DE)…

Odgovor:

Sam nimam avta v Nemčiji, ker ga enostavno še ne rabim, sem pa nekajkrat razmišljal o nakupu. Mislim, da prenosi bonusa/malusa niso možni.

a.    Kot sem gledal je potrebno v Nemčiji plačati
i.    KFZ Steuer (glede na co2, dizel občutno dražji. Bencinar 100e, dizel okoli 300e).
ii.    Obvezno Zavarovanje (dražje kot pri nas kot sem gledal, morda ceneje za močnejše avte. Vpliva veliko parametrov, kjer mi nekateri niso poznani kot: prevoženi km (kako natančno        moraš napovedati, kaj če presežeš/ne presežeš), kje parkiraš (preverjajo?), ali boš avto vozil sam (torej ga ne sme tvoj sorodnik/prijatelj, tudi če si zraven?) ipd. Morda kaj veste na to temo?
Verjetno spadam v SF 0… imajo morda tudi tam kake ugodnosti in ponudbe kot pri nas, kjer se z agentom lahko dogovoriš za -10,20%…

Odgovor:

Verjetno bi se v primeru nakupa odločil za privatni lizing. Tako plačam polog v višini 20% od vrednosti vozila in nato mesečni obrok, ki pokriva vse komponente (nadomestilo za najem vozila, Kfz Steuer, obvezno in kasko zavarovanje, gume in letni servisni pregled.

iii.    Kasko/ delni kasko…če prav sklepam ima opcijo »udeleženstva«, npr. teil-kasko, do 150 eur škode kriješ sam…

Odgovor:

Tako je, gre za nekakšno odbitno franšizo

iv.    Tehnični (Dekra) (cena?) + tablica (cca 10e)
v.    Nič nisem zasledil glede cestnin, vinjet?

Odgovor:

V Nemčiji cestnin za osebna vozila ne poznajo. Se pogovarjajo o tem za prihodnjost, a tega trenutno tukaj ni.
V vseh večjih mestih potrebuješ tudi ekološko nalepko, saj je v večino mestnih središč dovoljen le  promet za vozila z zeleno nalepko. Tako da pazi pri nakupu vozila, da lahko za ta avto dobiš to zeleno nalepko.
Cestnine, tuneli, na to boš naletel šele v Avstriji.

vi.    Ali potrebuješ stalno ali začasno bivališče v DE oz. alternativno v SLO za registracijo avta?

Odgovor:

Tega ne vem.

vii.    Morda se bolj splača voziti na SLO tablice… Načeloma sem gledal ranga 3,5k – 4k eur. Krajše relacije po mestu in potem vračanje domov, morje.. tam 17k km letno…  Zaradi kratkih mestnih relacij in davka (de) sem gledal raje opcija plin+bencin kot sam dizel.

Odgovor:

v kolikor boš v Nemčiji več kot eno leto, moraš imeti nemške tablice, ter nemško vozniško dovoljenje. Jaz sem si pred odhodom dal delati mednarodno dovoljenje in bom v primeru potrebe nato zaprosil za nemškega.
Velja paziti tudi v vezi parkiranja. Na moji ulici lahko parkirajo le stanovalci z ustrezno nalepko. To nalepko pa dobijo le vozila s Frankfurtsko registracijo.
Na plin je kar veliko vozil, a vse črpalke nimajo plina.

Popravek 25.4.2013: Sem se oglasil na uradu zaradi zamenjave vozniškega dovoljenja, pa so mi rekli, da to nima smisla, saj je slovensko neomejeno veljavno. Poleg tega bi nemško dobil le za 10 let, medtem ko sem slovenskega dobil za 40 let. Tako sem prihranil 35 EUR.

4.    Stanovanje:
a.    Načeloma ponudbo poznam in sproti spremljam, poleg Warmmiete ponavadi pride zraven še elektrika in internet/telefon/televizija. Morda ocena stroškov in kaj se splača, ker kot vidim    sedaj ko imamo tudi v sloveniji končno konkurenco na električnem trgu (gen-i) se cene kar razlikujejo…

Odgovor:

Za internet/TV/telefon sem se odločil za Unitymedia. Kolegi so tudi na Tcom. Preveri, kakšna je lokalna ponudba in kakšna hitrost je mogoča. Cena za razširjeni paket cca. 36 EUR Elektrika, prav tako. Velja preveriti, je pa potrebno tudi povprašati najemodajalca.  Plačujem cca. 35 EUR.

b.    Morda kak nasvet pri najemu, npr. poslikati poškodbe ob vselitvi in podobno? Gledam tam 40-50m2, cena pa so tako odvisne od mesta do mesta kot dan in noč.

Odgovor:

Tako je. Nemogoče je pavšalno oceniti. Vpliva lokacija, stanje in oprema stanovanja. Še posebno problematične so kuhinje, ki jih moraš velikokrat odkupiti. Defintivno narediti podroben zapisnik pri prevzemu stanovanja, saj zelo radi posežejo po odškodninah od tvojega depozita (običajno 3 najemnine). Velja tudi sam iskati stanovanje, če je le mogoče, saj drugače plačaš provizijo skoraj 3 najemnine.

Hm, iz glave bo to to. Že vnaprej še enkrat lepa hvala za vaš trud in čas! Seveda upam, da se vam kdaj lahko oddolžim. Če ne drugače pa s pivom (ali dvema :)) doma ali pa v Nemčiji.

Odgovor:

Srečno in pogumno naprej. Ne se ustrašit, če se kdaj zakomplicira. Biti potrpežljiv in prijazen, pa se vse uredi.

Pivo velja, pošlji kontaktne podatke:)


Ker dobivam splošna vprašanja, ki se tičejo življenja tukaj v Nemčiji, morda nekaj vrstic kot odgovor širši množici po 10 mesecih dela in življenja tukaj.

Ker je lahko v drugih mestih drugače, lahko opišem trenutno le dan v Frankfurtu.

Dan se začne nekje v dveh fazah. Jutranjiki, ki nastopijo službeni/šolski del okoli osme ure se torej spravijo od doma med 7:00 in 7:30, ter naslednji val, ki prične okoli 9:00. Teh je več.

Zato se jutranja konica razprostira med tema dvema urama. Javni promet je izredno dober, saj Frankfurt ni veliko mesto. Na voljo sta 2 sistema podzemne železnice (S Bahn, U Bahn), tramvajska mreža, mestni avtobus, ter cenovno ugodni taksiji.

Vozovnica za enosmerno vožnjo (tramvaj, bus, podzemna) stane 2,40 EUR, dnevna vozovnica 6,20 EUR, tedenska 22,40, skupinska dnevna vozovnica (do 5 oseb) 9,50 EUR in mesečna 76 EUR. Terminske vozovnice imajo vključeno tudi pot na letališče (saj se le ta nahaja izven območja 5000 – to je mesto Frankfurt). Z mesečno je mogoče po 19 uri med delovniki in preko vikenda s seboj vzeti eno odraslo osebo, vse svoje otroke ali do 4 tuje otroke.

Parkiranje: Večina novejših stanovanjskih zgradb ima za svoje stanovalce v kleti garaže. Cene najema se gibljejo od 70 pa do 100 EUR. Starejše ulice, ki garaž ali drugih parkirnih možnosti kot na ulici nimajo, so pred kratkim uvedle naslednji sistem parkiranja. Stanovalci lahko dobijo letno dovolilnico (50 EUR), s katero lahko parkirajo na svoji ulici. Tam je ostalim prepovedano parkiranje med delavniki med 7:00 in 10:00 uro, ter med 16:00 in 19: uro. Verjetno sem pristranski, vendar je moj občutek tak, da mesto tukaj poskuša urejati parkiranje za prebivalce mesta, v Ljubljani pa je pri meni vladal splošni občutek, da mesto zanima le kako lahko pobere nove prihodke. Tako mnogi dnevni migranti uporabljajo sistem P+R oz. železnico, saj je parkiranje v mestu relativno problematično.

Pot na in iz dela mnogim vzame kar nekaj časa. Tako večina že na poti prične z delom (prenosniki in fascikli na kolenih, Ipadi,…), veliko jih bere, večina pa ima v ušesih slušalke.

Delovni čas se torej prične nekje ob 8:30 in traja povprečno recimo do 18:30, velikokrat pa tudi do 20:00 ure. Seveda je to precej različno, vendar je kar gužva ob urah, ko se sam vračam. Velika podjetja imajo dobro urejene sidikate oz. odbore delavcev, katerih ena glavnih nalog je nadzor nad zakonskimi predpisi, ki se tičejo delovnega časa. V moji stroki se dela projektno, torej za vnaprej dogovorjen obseg ali po svetovalni uri. Tako je merjenje porabe časa ena od poglavitnih zadev za fakturiranje, nadurno delo pa mora biti najavljeno en teden prej in tudi avtorizirano. Ko govorimo o nadurnem delu pri meni je mišljeno delo preko vikenda, saj se smatra do 30 nadur na mesec plačanih v okviru plače. Za nekatere dvomljivo, vendar tako pač je v tem poslu.

Glede na to, da se torej veliko časa prebije v službi je temu primerno tudi prehranjevanje. Kosilo ob poldnevu je tako zelo razširjeno. In temu primerna je tudi ponudba. Raznolika in razširjena. Cene kosila se gibljejo v okrepčevalnicah od 3,50 EUR pa do 20 EUR v dobrih restavracijah. Povprečno pa boste namenili za to kakih 7 – 8 EUR. Veliko podjetij ima tudi lastne kantine, kjer je kosilo še ugodnejše, oz. ima lastno kuhinjo, kjer si je moč pogreti/pripraviti s seboj prinešene jedi. Tako pri meni to možnost dnevno uporabljajo indijski kolegi, ki si vsak večer pripravijo svoje jedi in jih nato tukaj v mikrovalovki pogrejejo. Ker sem se navdušil nad njihovo hrano, se jim občasno tudi sam pridružim. »Domače« je le »domače«J

Špecerije tukaj so večinoma diskontarji, torej naš Hofer in Lidl. Hofer se tukaj imenuje Aldi, pridružujejo pa se mu še Penny, Real in Netto. Rewe je naš Špar ali Mercator, najlepše urejen in založen pa je Edeka, ki se kosa z našimi najnovejšimi Interšpari in Mercator Hipermarketi. Večje količine pijače se kupuje v diskontih pijač, direktno pri lokalnih pivovarjih in vinotekah. Za ekzkluzivne kapljice pa se napotite v specializirane delikatese, kjer je moč dobiti prav vsako svetovno specialiteto (žal pa našega pršuta in vin tukaj ne srečam).

Cena hrane in artiklov dnevne porabe je enaka kot pri nas, tako da bistvene razlike ne zaznam.

Transport v/iz Slovenije:

Torej v glavnem 3 opcije:

  • Avto – cca. 900 km – normalno potreben čas 10 ur – strošek cca. 200 EUR
  • Vlak – obstaja poceni varianta – povratna cca. 100 EUR, vendar ne na vikend dneve. Zadnja cena, ki sem jo prejel za ad hoc povpraševanje je bila 350 EUR (povratna)!?!
  • Letalo – optimalno, več letov dnevno, ki jih izvaja Adria Airways. Karto je potrebno kupiti mesece vnaprej (začetek septembra za božične praznike) za nomalno ceno (cca. 200 EUR), drugače je normalna cena okoli 300 EUR. Letališče Frankfurt Hahn (Ryanair) pozabite, saj se le to nahaja 200 km od Frankfurta (pri Saarbrucknu). Sicer obstaja avtobusni prevoz, ki pa traja skoraj 2 uri, cena enosmerne vožnje 13 EUR. Odhod/prihod na glavni železniški postaji. Alternative so leti v Zagreb in Celovec, ki so nekaj cenejši, seveda pa je potrebno potem prišteti tudi stroške transferja in čas.

Vse v vsem – poti obstajajo, vendar so v primerjavi s potmi ostalih kolegov (London (88 EUR), Bukarešta (90 EUR), Atene (128 EUR), Varšava (128 EUR), Paris (87 EUR) izredno drage. Kot sem že omenil v enem prejšnjih postov je plačal kolega za Kalkuto 550 EUR, povratna preko Dubaia (Lufthansa), drugi pa za New York 530 EUR. Tako mi je jasno zakaj Slovenije ni na turističnem zemljevidu tukaj, saj se ljudnje odločajo povsem preprosto za vikend izlete. Vnesejo maksimalno ceno ki so jo pripravljeni plačati za 2 osebi v primeren iskalnik in nato izbirajo med destinacijami. Slovenije na tem izboru očitno nikoli ne bo, ali pač?

Zabava/kultura:

Dogajanja je precej in to za prav vse okuse. Kdor si ne najde ničesar primernega za sebe, si je kriv sam. Obilica muzejev, razstav, prireditev, klubov, kinematografov nudi prav vsak dan možnost tovrstnega preživljanja kvalitetnega časa.

Šport/rekreacija:

Najbolj pripljubljeno kot tudi po večini drugje tek in kolo. Možnosti veliko za vse težavnostne stopnje. Tudi gorsko kolesarjenje je možno v bližnje Taunus hribovje.

Športnih objektov je veliko, predvsem priljubljen je jasno nogomet in tenis. Fitnes ponudba različnih ponudnikov je izredno velika.

Stanovanje:

Prebivalcev v mestu cca. 700.000 (letni prirast z novimi prebivalci cca. 10.000 letno), z okoliškimi zaselki 2.300.000. Cca. 25% prebivalcev v mestu predstavljajo tujci – 180 narodnosti.

Prav vsakemu prišleku se postavi dilema živeti v mestu ali v sosednjih zaselkih (Bad Homburg, Neu Issenburg,…) ali mestih (Mainz).

Tako cestna kot železniška povezava je izredno dobra, tako je dnevna migracija povsem vsakdanja.

Povprečne cene najema stanovanja v mestu (seveda skora neprimerljivo po lokacijah, vendar za orientacijo):

Kvadratura

Vrednosti September 2011

Ø v €
za m²

Min. v €
za m²

Max. v €
za m²

do 40 m²

16,58

4,91

30,90

40 – 80 m²

12,06

4,11

29,00

80 – 120 m²

12,20

4,35

25,30

nad 120 m²

13,58

6,60

26,92

Source (http://www.immowelt.de)

Povprečna cena novogradnje 3.150 EUR/m2 – torej nakup

Najdražje novogradnje so v Westend (povprečno 4.910 EUR/m2), Nord- in Ostend (4. 450 EUR/m2), ter Sachsenhausen in Westhafen (4.260 EUR/m2).

Najhitreje rastoči del mesta je Europaviertel (za sejmom Messe), kjer naj bi v nekaj letih zrastel nov kompleks stanovanj, pisarn in trgovinskih centrov. Gre za najmodernejšo gradnjo, kar jih trenutno poteka v europi. Končna postavka je novih 30.000 prebivalcev in 10.000 novih delovnih mest.

Bančna ponudba:

Nakup stanovanja je mogoče 100% financirati, torej povsem brez samoudeležbe (razen stroške notarjev ipd.)

Osebni račun predstavlja v povprečju transakcijski račun, varčevalni račun, plačilna kartica (bankomat/POS – dvigi v okviru bančne skupine brezplačni), VISA/Mastercard debetna kartica (možen vklop kreditne funkcionalnosti) z osnovnim limitom 1 plače), osnovni limit na TRR v višini ene plače, internetna banka, telefonska banka, SEPA plačila brezplačno, trajniki in direktne bremenitve brezplačno. Cena opisanega paketa ob primernem mesečnem prihodku – brezplačno.


Pozdravljeni po dolgem času.

Mineva 8 mesecev od kar sem tu. Razlike po 4 ali 8 mesecih pravzaprav ne občutim. Ali ker je ni ali ker sem se očitno po 4 mesecih privadil na točko končne sprejemljivosti sprememb.

Poletje je, a moram reči, da bi to v Sloveniji prej opisali kot jesen. Morda je poletje le prišlo ta teden, ko nas je nekje v maju zapustilo (saj so takrat temperature dosegale 30 stopinj).

Vmes sem imel dopust in ga veselo odjadral z družino in mojimi res dobrimi prijatelji, tako, da je minilo v trenutku. Ko sem se vrnil iz dopusta, so se mi pridružile tudi moje punce. Tako smo ob večerih odpravili na potep po mestu in na vikend izlete v Heidelberg, Phantasialand in Paris.

Delo je intenzivno, saj smo v najbolj kritičnih fazah pred zaključkom in utrujenost se že pozna pri vseh vpletenih. A upam, da pripeljemo »baby home« kot jemljemo tale naš projekt.

V roku službe sem imel tudi priložnost obiskati Hondino akademijo, kjer je pravi učni center, tako za avtomobilske in moto mehanike, kot prodajalce in druge profile v podjetju. Nahaja se kakih 30 km iz mesta na samem in je precej impresiven. Na vrtu ima testno stezo, kjer se v večernjih urah urijo mladi kart vozniki.

Okolje se ni kaj dosti spremenilo. No, morda se je, vendar če posameznih točk ne opisuješ sproti, jih kaj hitro pozabiš. Recimo katastrofa na Japonskem. Tukaj je sprožilo val upora proti jedrski energiji. Masovni protest in veliko zmagoslavje zelenih »Die Grünen« na lokalnih volitvah je pripeljal do odločitve od takojšnjem predčasnem zaprtju 7 ali 8 jedrskih elektrarn in sprožilo precej velik naval na zeleno energijo. Nova bodočnost so tako postale farme vetrnic v severnem morju, le to pa za seboj potegne izredne investicije v izgradnjo omrežja za transport energije, kar spet sproža veliko vprašanj in negotovo prihodnjost energetskih velikanov kot je recimo EON. Enega od pohodov sem se udeležil tudi sam na predlog sodelavke, ki je velika aktivistka v tej smeri.

Začela se je tudi Bundesliga in pred petimi koli tudi 2. liga. Eintrach Frankfurt je žal zapustil prvo ligo, a ponedeljkov obisk v Commerzbank Areni mi bo še dolgo ostal v spominu. Veličasten objekt z 42.000 gledalci, od tega kakimi 10.000 »ultrasi« je podaril na poudarjam drugoligaški tekmi med Eintrachtom in Fortuno iz Dueseldorfa prekrasen nogometni večer. Prav iz vsakega kotička štadiona je moč gledati dogajanje na igrišču in okoli njega. Priporočam vsakomur. Minilo je tudi žensko svetovno prvenstvo v nogometu. Navdušenost, medijska pokritost in obisk tekem je bilo res izredno. Ob Maini je bil tudi velik video-wall in »public viewing«, kjer se je vsak večer dogajalo ob spremljavi gostinske ponudbe in žive glasbe. Žal se je favorit – nemška reprezentanca predčasno poslovila iz tekmovanja. Slavila je Japonska z veliko borbenostjo. Spremljal sem nekaj tekem pred dopustom in po njem in moram reči, da mi je bilo všeč.

Recesija se še vedno ne pozna tukaj, kupna moč raste, dela je veliko, prostih delovnih mest tudi. Ko se je maja sprostil trg dela iz naknadno pridruženih članic EU se je pričakoval val zaposlovanja. A od tega ni bilo kaj veliko čutiti. Sedaj med počitnicami je turistični obisk mesta še precej višji kot že običajno, hoteli so polni in kolegi ki stanujejo tudi v hotelih imajo vseskozi težave dobiti sobo. V času sejmov pa je težko baje dobiti posteljo tudi v bližnjih sosednjih krajih.

Mesto živi s svojimi prebivalci. Vseskozi se nekaj dogaja vseskozi se nekaj praznuje. Ulice so polne ljudi, glasba prihaja iz vsake ulica, dobro volje je čutiti na vsakem koraku. In neizmerno rad se sprehodim po mestu, ko mi to čas dovoli, večerni tek ob Maini pa tako predstavlja vrh.

Franfurtska borza je novembra lani preselila sedež podjetja v 7 kilometrov oddaljeni Eschborn v t.i. The Cube kamor se je preselilo 1800 zaposelnih. K temu je prišla ukinitev klasičnega trgovanja t.i. »Parketthandel« konec marca, kar pomeni nekako dokončen konec nekega »klasičnega« obdobja in elektronsko trgovanje je povsem zavladalo v zgodovinski stavbi. Sicer je že sedaj elektronsko trgovanje predstavljalp 90% delež, a vseeno pomeni ukinitev neko prelomnico. In kaj hitro me to asociira na enega meni najglobljih trenutkov, ki sem jih zasledil v medijih, ko sem pred leti v času pričetka finančne krize videl na Wall Streetu plakat z napisom »Jump, you motherfucker!« (posvečeno velikim finančnim umom, ki so uničili finančne trge). Komu bo sedaj možno kaj sporočiti? Računalniškem programu, ki s svojo vgrajeno umetno inteligenco na podlagi tisočih algoritmov izračunava optimalno strukturo portfelja in opravi nekaj 10 transakcij na sekundo? Nov plakat se bo morda glasil »CTRL + ALT + DELETE«, a kaj ko ne bo koga ki bi ta ukaz izvedel.

Medtem sem opravil tudi poskusno dobo. Nobenega pompa, nobenega dokumenta. Delaš naprej. No, moje nadrejeni si je vzel čas in naju z mojim indijskim prijateljem, s katerim sva tukaj pričela tole zgodbo povabil na večerjo. In nekako hecno, zopet so me pričeli obletavati »Headhunterji«, kar me potrjuje tukaj. Celo na en razgovor sem se odločil iti, tako zaradi izkušnje. Bomo videli, kaj, kam in kako. Dejstvo je – sem v globalnem podjetju, v globalni industriji na globalnem trgu. Mej ni, razlike se dopolnjujo in rojevajo nove poti.

Od junija naprej sem opazil, da sem skoraj popolnoma prenehal spremljati dogajanje v Sloveniji. Enostavno sem očitno prišel do točke, ko je bila intezivnost bombardiranja z negativizmom slovenskih medijev, aferami in rumenim tiskom preveč zame. In kot se mi je že zgodilo pred šestimi leti s cigareti, ko sem očitno doživel »overdose« in sem prenehal s to navado, sem nevede in nehote prenehal spremljati slovenske novičarske portale. Sem pa tja kaj zvem še iz drugih blogov in Facebooka, ter iz dnevnega pogovora z mojo družino. Moram reči, da sem nekako precej zameril slovenski državi (torej njenim voditeljem in državnemu upravnemu aparatu), kar počne s svojimi prebivalci in s svojo zemljo. Popolno izkoriščanje za bogatenje in blagostanje peščice izbrancev, ki imajo sposobnost prodreti v prave strukture, kakor tudi vsiljevanje volje in pravil, ki koristijo namenu izbrane elite. Sistem je kolapsiral popolnoma in razen zavedanja slovenstva v smislu jezika, kulture, običajev in lepot, je uspelo peščici drekačev (ljudje z veliko sposobnosti govorjenja in prodajanja megle, ki sami ne naredijo ničesar, a se vtaknejo v vse kar jim prinaša samopromocijo, pa tudi če ni stvar deluje) doseči popolno črnogledost na prihodnjost, brezupnost naprezanja in negotovo prihodnjost za mlade generacije. Že tako je svet v k…., ni potrebno, da je še miselnost tam.

Upam, da se bom imel nekoč še kam vrniti.

Ah ja še to, med obiskom v Sloveniji sem si nabavil Zlatkotove cdje. Zlatko – car si. Sicer malce preveč kolneš za moj okus, a glasba je cool. Od novosti, ki sem jih spoznal tukaj pa si sedaj ogledujem, pardon pslušam skupini »ASP« in  »…And You Will Know Us by the Trail of Dead«.

Toliko za danes, ob priliki pa kaj novega.


Pozdravljeni!

Počasi bo tri tedne odkar sem tukaj. V mestu nebotičnikov, kulturnega in jezikovnega mixa.

Pa kar od začetka. S hčerkama sem se odpravil 22.  decembra zgodaj zjutraj na pot. Poslovil sem se od večine, nekaterim pa žal nisem uspel javiti ali osebno nameniti par besed, upam, da razumejo saj sem zapadel v časovno stisko. Pa tudi možgani so lahko procesirali le določeno količino podatkov in nalog tako, da sem verjetno kaj ali koga pozabil. Poslovilna v službi je bila prijetna in res sem vesel, da sem lahko delal v takem kolektivu. Ste prave face S&T-jevci!

Torej kot že rečeno smo se v torek odpravili, saj sem imel dogovorjeno predajo stanovanja do 15 ure, tako da sem si dal dosti rezerve. Pot je bila v super, do…. Jah, kaj naj rečem, snežiti je pričelo:) Hvala bogu smo imeli s seboj prenosnik, pa Housa, tako da sta 2 uri mirovanja minili kar relativno ok.

Prihod v Frankfurt je bil pravočasen, tako da smo morali celo urico počakati do primopredaje stanovanja. Primopredaja je minila brez zapletov. Kavcija znaša 3 najemnine in jo je upravnik deponiral ločeno od svojih sredstev. Obresti krijejo (no ne čisto) inflacijo, tako da jo vprimeru da stanovanje vrnem nepoškodovano prejmem nazaj. Plačal sem tudi prvi najemnino, podpisala originalno najemno pogodbo, popisala števce (elektrika, hladna in topla voda), ter preverila če vse dela. Edine nepravilnosti so bile, da en radiator v hodniku (ki ga tudi sedaj sploh ne uporabljam) ni delal, kar so odpravili kar med božičnimi prazniki, ter da predal v kuhinji ni pritrjen pravilno, tako da se snema.

Sledil je klic na podjetje Unitymedia, ki je monopolist za internet tukaj. Kabelska televizija je že napeljana, potrebujem še internet in telefon. Po pogovoru z operaterjem se odločim še za HD reciever/snemalnik in hitro spletno povezavo (32 GB / 1 GB) – cena 30 EUR na mesec, 3 mesece brezplačno. A pride do težave:) Interneta ni mogoče dobiti brez odprtega računa v Nemčiji. Ni problema, si rečem, saj sem planiral naslednji dan da to uredim pri najbližji banki.

Prvo noč smo prespali na Intexovih napihljivih blazinah in moram reči da smo spali odlično. Pravijo, da si je potrebno zapomniti sanje prve noči v stanovanju, vendar sem se zjutraj zbudil brez da bi vedel kaj sem sanjal. No, že ni bilo tako pomembno.

Punci sta fenomenalno. Pozitivni in skupaj smo se prepustili dnevu naproti. Najprej v trgovino za zajtrk in nato na banko. Odločil sem se najprej za Frankfurter Sparkasse ki ponuja spletno banko 1822 direkt. Pa se je zapletlo. Mojster na šalterju mi pove, da letos ne bo nič več?!?!?!?! Si predstavljate kako zabodeno sem ga gledal. Ponovno sem povedal kaj želim, morda me mojster ni razumel. Pa me je, popolnoma, le jaz nisem hotel verjeti tega. Torej povedal mi je postopek in me usmeril na sosednjo Postbank, ki je tudi precej razširjena tukaj. Girokonto, kot pravijo našemu TRR se odpre na osnovi prošnje stranke. Banka se po natančnem pregledu stranke (črne liste, zgodovina poslovanja, itd) odloči ali sploh želi poslovno sodelovati s teboj. Tako da si za ta postopek vzamejo celih 5 dni. Noro, toda kaj čem, potrebno se bo navaditi na tole. Pa pojdimo na Postbank, morda je tu drug svet. Hja, niti ni, vendar mi ženska pravi, da bo račun morda dejansko pred koncem leta. Začnemo postopek. Izročim ji potni list, a ona hoče še nekaj?! Potrdilo o prijavi bivališča v Nemčiji – Meldebestatigung. Nimam ga še. Torej bo potrebno najprej to urediti. Pa se odpravimo na njihovo Upravno enoto na prijavo (Meldstelle). Vse poteka hitro in organizirano, pa še zelo prijazn so.

Ko dobim potrdilo se vrnem na banko (mimogrede Garmin je zakon) in vložim prošnjo za otvoritev računa. Vodenje računa je brezplačno v kolikor je mesečni priliv nad določenim zneskom, tako da bo tole ceneje kot pri nas. Sprijaznim se, da interneta še nekaj časa ne bo:( Soproga je ostala doma zaradi službenih obveznosti, tako da sem upal, da bomo vsaj preko Skypa preživeli božič skupaj. A žal je to padlo v vodo.

Naslednji korak – opremiti stanovanje! Torej kako naj rečem. Na kratko IKEA JE ZAKON! Dejansko sem vse nabavil tukaj, pa še TV v Saturnu in to vse po normalnih cenah. Zelo smo zadovoljni po 5 obiskih Ikee, ki je kakih 15 km od tu. Sledilo je 3 dni montaže in prevažanja. Punci sta mi res pomagali, kolikor sta le mogli in zelo sem ponosen, da imam taki hčerki.

Po božiču se nam je pridružila tudi moja draga, ki je pripotovala z vlakom. Prispela je točno na minuto, kljub izrednim razmeram, ki so vladali po nemških cestah in letališču. 49 EUR enosmerna za EC. Dober deal. Vlak potrebuje 9 ur. Knjiga, MP3, pa gre! Naša mami je dodala še zadnje “touch” mojemu novemi flatu in gnezdo mi je neizmerno všeč.

Mesto – super. Po silvestrovem, ko se je moja družina vrnila v Slovenijo sem ob prekrasnem sončnem dnevu preživel zunaj.

Najprej sem se odpravil od t.i. Europaviertel do Sachsenhausna s hitro železnico (S-Bahn), kjer je moja služba. Imam tri direktne linije (S3, 4, 5 in 6). Tako nikoli ne čakam več kot 5 minut, vožnja pa traja nekje 12 minut. Nato še 6 minut peš do pisarne, ki leži ob reki Main. Od tam se sprehodim ob reki, kjer se množično rekreira kljub nizkim temperaturam (-8) – tek, kolo, sprehod. Odpravim se do Europske Centralne Banke, do stoplnic in do mestne hiše (Rathaus). Vse polno trgovin, hrane, galerij, muzejev, uličnih glasbenikov. Noro, na Zeil (glavna nakupovalna pešpot) igra fant na saksofon, medtem ko se sonce odbija od steklenih nebotičnikov. Pred mestno hišo pa gospod ob spremljavi prepeva odlomke arij pod božičnim drevesom. Veliko turistov in tujih prebivalcev, ki preživijo praznike skupaj z družino ki je pripotovala.

V ponedeljek se prične prvi delovni dan. Sem popolnoma sproščen. Verjamem vas in v moje znanje in iznajdljivost, ter prilagodljivost. Za spodbudo prejmem res veliko SMSov, ki me popoljejo v dan. V podjetju me sprejmejo, kot sem pričakoval. Prvi dan mine v predstavitvah organizacije podjetja in načina dela. Takoj spoznam tudi Ranjana, ki je prav tako pričel na novo tukaj. Tip je neverjeten in postaneva nerazdružljiva:) Ranjan je indijec in je tu sedem let. Pred dvemi leti je pripotovala tudi njegova družina.

V tem tednu sem zopet “študent”. Drugih kolegov še ni, saj so večinam še na dopustu, saj so ta teden počitnice, ali pa so kolegi po svetu pri strankah. Dnevi so kratki. Vstajam ob 6 tih, pred 19 nisem doma.

Urejam še zdravstveno zavarovanje, za kar potrebujem še potrdila slovenske zavarovalnice (E104) , ter otroški dodatek. Davčno številko sem uredil.

Počasi bom skompletiral potrebne obveznosti. Tako se lahko posvetim delu. Ta teden bo potrebno res dobro delati, saj se že naslednji teden odpravljam k svoji prvi stranki – Honda Bank.

Kaj naj še dodam. Vesel sem da sem naredil ta korak in da je sedaj vse teklo relativno v redu. Opažam, da gre vse počasneje tukaj in da se ne hiti brezglavo. Torej če je potreben čas, da se kaj uredi, se to tudi samo po sebi razume. Na to se moram še navaditi, a sem na dobri poti.

Pozdrav tebi, ki prebiraš te moje utrinke. Povej, ti je všeč?


Pozdravljeni!

Tale zapis bo/je nastajal zelo fazno. In sicer se odpravljam na delo v tujino, saj sem sprejel ponudbo švicarskega podjetja za delovno mesto v Frankfurtu. Opravljam delo svetovalca za bančno tehnologijo, torej sem posrednik med poslovno stranjo in sistemsko podporo (IT svetom), oz. usmernik med poslovno in operativno stranjo izvedbe transakcije oz. poslovnih dogodkov v bankah.

Namen tega zapisa je deliti z vami svojo izkušnjo, postopke in druge zgode in nezgode.

Morda najprej nekaj besed, kako sem sploh prišel do tega. V začetku poletja sem pri sebi ugotovil, da me tradicionalni način bančnega poslovanja oz. okviri in zakonitosti kot jih poznamo v našem delu europe po teh 18 letih ne impresionirajo več. Kljub velikim spremembam v zadnjem desetletju mi trenutni bančni ustroj ne dokazuje sposobnost za preživetje na dolgi rok, poleg tega banke v našem okolju in na področju bivše Jugoslavije niso prav velike.

To dejstvo,ter  dejstvo, da sem se začel spoznavati z islamskim sistemom bančništva, sta me navdihnila, da se kljub družini in veliko obveznostim pri sedanjem delodajalcu podam na avanturo z namenom učenja in spoznavanja na druge trge oz. v širni svet. Primarno sem pričel z iskanjem primerne zaposlitve v perzijskem zalivu v državah Katar in Združenih arabskih emiratih. Svoj CV sem objavil na straneh www.gulftalent.com. Vzpostavil sem tudi kontakt s slovenci v teh državah in se soočil z dejstvom, da je recesija “kosila” tudi po temu delu sveta. Rezultat tega je povečano odpuščanje primarno tujcev, tako da o kakem zaposlovanju še nekaj časa ne bo govora. Poleg tega je mnogo lažje dobiti zaposlitev v teh državah na licu mesta. S tem se sprijaznil in na svoje presenečenje prejel klic iz Londona. Klical me je pravi pravcati headhunter. Klici so se vrstili na dnevni bazi in moram priznati, da so z menoj delali res enkratno. Vseskozi so mi dajali občutek da sem “iskano blago” in to dokazovali z nenehno komunikacijo. Moram vam povedati, da tako prijetnih in prijaznih besed od naših slovenskih posrednikov zaposlitve nisem bil vajen, čeprav me jih je nekaj kontaktiralo v zadnjih letih.

V pogovorih smo prišli do točke, ko sem se odločil da se pričnem pogovarjati direktno z bodočim delodajalcem. In delodajalec je podjetje med tremi največjimi dobavitelji bančnega programja na svetu, poleg tega ima veliko operacijo tudi v arabskem svetu. Podjetje me je povabilo na razgovor na sedež podjetja, ki pokriva DACH regijo (Nemčija, Avstrija, Švica) ter še nekaj drugih držav v Frankfurt. Stroške leta in hotela bi pokrili oni. Vendar se je tako obrnilo, da je glavni direktor podjetja bil na poti v bližini Slovenije in se za en dan ustavil pri nas. Tako sva se sestala in opravila najin spoznavni pogovor kar tukaj. Tako je bil glavni del – to je spoznavni – opravljen. Ker sem ga očitno opravil uspešno, sta sledila še 2 telefonska pogovora in kmalu za tem je sledila konkretna ponudba podjetja, ki smo ga uspeli še malo korigirati in tako ponudbo sem formalno tudi sprejel.

Še največ težav povzroči preračun bruto vrednosti prihodka ponudbe v neto. Izkaže se, da je Nemčija na tem področju bolj človeška kot Slovenija, saj je poleg enostavnosti tudi delo mnogo manj obdavčeno kot je tukaj v Sloveniji. Davčna stopnja je odvisna od vašega stanu – torej ali ste v zakonski zvezi in ali imate otroke. Naj povem, da se tukaj izkaže vsa prednost članstva v EU, saj ni potrebno imeti družine s seboj, torej zadostuje, da so državljani države članice EU ne glede na to kje bivajo. Torej moj status določa davčni razred 3 (t.i. Lohnsteurklasse). Od bruto dohodka se odbije še t.i. Cerkveni davek – Kirchensteuer, katerega sam sicer ne bom plačeval, prispevki za pokojnino (19,9%), dajatve za socialno varnost (okoli 5%), ter zdravstveno zavarovanje (14,9%). Zanimivo tukaj je, da si lahko zdravstveno zavarovanje zaradi višine dohodka izberem sam pri privatni zavarovalnici in s tem celo prihranim, saj velja pravilo da pri dohodku nad 4800 EUR bruto davkoplačevalec prosto odloči ali bo za zdravstveno zavarovanje namenjal v državno zdravstveno blagajno (cca. 14%) ali pa za fiksni mesečni znesek najel zdravstvene storitve pri privatni zavarovalnici.  Za ilustracijo mi bo mesečni znesek okoli 125 EUR (obveznega zdravstvenega prispevka v tem primeru ne plačujem) prinesel mnogo več storitev kot v Sloveniji, po prebiranju ponudbe skoraj dobiš nekakšen VIP status, kot je naprimer enoposteljna soba v bolnici, obravnava s strani izkušenejših zdravnikov, 400 EUR za očala vsake 2 leti, 100% kritje homepoatskega, zobodravstvenega in psihiatričnega zdravljenja, itd. Kar si še nisem 100% na jasnem je kdaj bom lahko prestopil.

Ena od zanimivosti je tudi otroški dodatek, do katerega v Sloveniji nisem bil upravičen. V Nemčiji naj bi ga dobival ne glede na višino dohodka in ne glede na to da otroci niso v Nemčiji. Važno je samo da si nemški davkoplačevalec. Za 2 otroka = cca. 300 EUR mesečno, znesek je namenjen kot pomoč pri vzgoji in izobraževanju otrok.

Pogoj za delo v Nemčiji je delovna viza. In tako smo se dogovorili, da podjetje prične postopek za izdajo le te in po prejemu podpišemo pogodbo o zaposlitvi.

Za izdajo delovne vize sem moral bodočemu delodajalcu poslati kopijo osebnega dokumenta, s strani sodnega prevajalca overjen prevod diplome oz. dokazila u izobrazbi, ter v nemščini napisan CV. Prevod sem uredil pri www.optimus-prevajanje.com– cena 50 EUR, overitev diplome pri upravni enoti 1,60 EUR. Pred tem so za mojo zaposlitev dobili tudi formalno privolitev nemškega delavskega sveta  – “German Worker’s Council” in jo tudi dobili.

Tako se je postopek pridobitve dovoljenja pričel in ga v naslednjih v tednih pričakujem. Okvirna doba postopka znaša od 6 do 10 tednov.

Toliko zaenkrat. Ob priliki pa nekaj novih vrstic, saj me čaka še nekaj uradniških zadev pri nas, kot so prijava odhoda v tujino, ki ga je potrebno opraviti pri upravni enoti v koliko zapustimo Slovenijo za več kot za 3 mesece, pa na davčno bo potrebno iti, pa zdravstveno za otroke in pokojninsko. Pa še avto bom tukaj prodal. Tam pa seveda stanovanje, prevoz, prijava itd.

Lep pozdrav!