Posts Tagged ‘delo v nemčiji’


Kmalu, torej decembra bo minilo 3. leto, od kar sem se spravil na novo pot.

970037_10201434902097179_1239055269_n

Prvo, kar moram reči je, da je naravnost neverjetno, da je tako hitro minilo. 3 leta kot absolutno število ni malo. Očitno se mi je moralo res dogajati in živim od cilja do cilja, tako da enostavno življenski tok požira čas in ga spreminja v nekaj, kar ne morem opisati kot trajanje. Gre za neko pot, ki dejansko pomeni živeti.

Težko rečem, da sem prišel do kakih spoznanj, ki bi jih lahko kar takole zrecitiral. Bolj sem mi zdi, da sem se spremenil v smislu reakcije na vsako posamezno točko vsakdana. Menim, da se mi mišljenje tudi ni kaj dosti spremenilo, morda le izsostrilo in obogatilo. Ne bi ravno govoril o modrosti, a čas in izkušnje le naredijo svoje.

941473_10201434898737095_1610905633_nFizično in psihično sem na vrhuncu svojih moči. Ne spomnim se več, kdaj sem se tako dobro počutil. V glavi je vse posortirano na svoje mesto, poklicna pot mi daje vedeti, da napredujem in rastem in se razvijam v smereh kamor si želim in načeloma sem zadovoljen sam s seboj. Telesno sem se z redno vadbo in malih uspehih spravil na nivo, ki ga že dolgo časa nisem imel. Na življenje naprej gledam s pozitivnimi in prijaznimi očmi, čeprav so bile izkušnje kdaj tudi ne tako prijazne. Seveda so še vedno stvari, po katerih hrepenim in so tudi motiv za moje nadalnje življenje.

Če kaj pogrešam? Da seveda, družino. Saj se vidimo in komuniciramo preko Skypa, a stisniti se ne da preko kabla. To je cena, ki jo plačujemo. Za nekoga previsoka, za nekoga sprejemljiva, za nekoga ni niti omembe vredna.

Še ena zadeva je, ki bi jo morda omenil. Prijatelji. Po treh letih je očitno je precej naravno, da te prijatelji začno pozabljati. Eni prej, eni kasneje, a vedno manj je klicev in elektronske pošte. Lahko se le sprašujem, če bi bilo tako tudi, če bi bil v Sloveniji in je morda razdalja kriva, a dejstvo je, da komunikacija z njimi zanemarljiva oz. lahko rečem, da je po tem času ni več. Morda sem pa tja kak vljudnosti pozdrav in čestitka ob rojstnem dnevu, a kaj več… tega ni.

Verjetno naravno. »Daleč od oči, daleč od srca«. Sam sicer absolutno ne verjamem v to, a morda sem le drugačen v tem pogledu. In tako se tudi sam vedno pogosteje zalotim ob razmišljanju, zakaj bi še naprej poskušal vzdrževati stik, če je aktivnost pri tem precej enostranska. In priznam, pri nekaterih sem enostavno prenehal. In se sprijaznil z resničnostjo in relativnostjo medčloveških odnosov.

In tudi to je verjetno cena mojega odhoda.

Glede na dnevni ritem skozi čas, se mi je tudi dnevni red nekako sam uredil. In glede na mojo redoljubnost, sem nekako naravno prišel v nek koledar aktivnosti, ki deluje zame. Čas je porazdeljen in optimiziran, ter prilagojen, da lahko brez kakega stresa živim normalno.

561622_10200137011690730_1385445030_nJezik – torej nemščina je pravzaprav moj drugi materin jezik in sem ga govoril preden sem govoril slovenščino. Resda sem ga kar dobro pozabil v času življenja v Sloveniji, a se je sedaj vrnil. Ker v službi uporabljam več angleščino, za ostali čas pa nemščino, se najdejo trenutki, ko se kakega izraza v slovenščini enostavno ne spomnim. Jezik je zanimiva in obenem zapletena reč. In ni kar samo dano, da se pravilno tudi izražaš. Za to je potrebno kar nekaj truda in ne gre misliti, da je tudi vseeno kako se izražamo. Morda v vsakdanjem življenju to še vzdrži, da se prebiješ z nekaj standardnimi izrazi, a ko je potrebno kaj več, predvsem v profesionalnem smislu je potrebno biti pri oblikovanju in izbiri besed kaj pazljiv. Od začetka si lahko še simpatičen s kako grobo napako, a ta čas mine in sogovorniki le pričakujejo neko kompetenco, ki jo brez pravilnega izražanja ni mogoče dokazati.

943760_10201434902857198_117489192_nUpravno – finančno sem se tudi že kar dobro spoznal z infrastrukturo in pravili igre. Morda lahko še vedno rečem, da mi največ težav povzročajo slovenski upravni organi oz. bolje rečeno Davčna uprava RS. Medtem, ko se tukaj s Finanzamtom sporazumem res odlično, postopki in navodila so jasni, prijaznost in uslužnost uradnikov je neverjetna, tako da jih vedno rad obiščem. Ni slabega občutka, ni nekih zahrbtnih nagibov. Ko dam cesarju kar je cesarjevega ne čutim nobenega negativnega momenta. Tega ne morem trditi za DURS. Živčnost, jeza in slaba volja, to je občutek, ki privre na dan, ko moram zopet kaj komunicirati z njimi. In vseskozi se sprašujem zakaj mi je tega sploh treba?

Kakšne slovenske sredine si tukaj nisem našel. Mislim, da celo obstaja neko slovensko društvo tukaj, a nekako mi ni do tega. Ne pogrešam Slovenije v smislu pogrešanja države. Glede na mojo življensko pot se ne morem šteti kot pripadnik enega samega območja in ureditve.

Saj mi misli velikokrat odtavajo v sliko slovenskih gora in sem vesel, ko Slovenija zmaguje na športnih tekmovanjih, in rad poslušam slovensko glasbo in sem tudi razočaran in čutim osebno prizadetost, ko berem o dnevnem dogajanju v Sloveniji, a nekako vedno manj časa in razmišljanja namenim tem tematikam.

270368_10200442112118050_1139306529_n

Živim v multikulturalnem okolju. Dnevno je okoli mene nekaj deset različnih narodnosti in jezikov, vonjev, ter okusov, navad in načinov oblačenja in nekako je ta pisanost postala del sprejemanje dneva. Vsako odstopanje od tega novega normalizma, mi je nekako tuje in postanem pozoren na novo okolje.

Vsake toliko časa se dobim s Primožem, ki je zaposlen na Evropski centralni banki. Ob večerji malce počvekava o najinih izkušnjah in pogledih in fino mi je ko se dobim z njim. Še bolje, ko se nama pridruži tudi njegova Špela iz Ljubljane.

Kaj želim še povedati?

28051_10200137027171117_1127797608_nŽivljenje v Nemčiji je dobro. Zasluži se spodobno, odnosi so kot povsod, včasih boljši, včasi je potrebno kaj več vložiti, a v povprečju je normativ komunikacije na visokem nivoju. Medčloveški odnosi so spoštljivi in v normalnem tonu. Za slovenske oči morda je nekoliko “hladnosti”. In prav ta “hladnost” je morda pozitivna, ko včasih kri zavre. V osnovi je normalnost sprejeta povsod in nekako ni prostora za bahanje in izkazovanje osebnega stanja. Stvar mora biti smiselna, efektivna. Prej bi rekel, da je normalnost zavedanje in odgovornost do narave, okolja, soljudi, zgodovino, itd. Morda bi temu lahko dal ime Patriotizem, a nekako do zemlje, ne posamezne države. Med mladimi precej priljubljen “lokal patriotizem” – s svojimi navadami, jezikom, načinom praznovanja in dnevnega življenja, kuhinje pa do ponosa in pripadnosti do svojega nogometnega kluba, pa čeprav je na zadnjem mestu neke “šestnajste” lige. Z nacionalizmom se osebno nisem srečal niti enkrat samkrat. Zavedam se, da obstaja in da živi podtalno. In občasno se zgodijo dogodki, ki pridejo v dnevne novice. Predvsem na vzhodu države. In vem tudi, kako močno je zakoreninjeno v večini nemcev nasprotovanje in upor do tega. Predvsem v mlajših generacijah ljudi, ki bodo vodili to državo v naslednjih letih.

Seveda so tudi težave in problemi. Morda veliko bolj izraziti, kot v Sloveniji. Krimimal, droge, prostitucija, brezdomci, azilanti, medrasne in medverske nestrpnosti, teroristične aktivnosti, umori, ugrabitve, družinsko nasilje, socialni problemi. Lahko bi našteval še in še. Seveda je tega v primerjavi s Slovenijo veliko in tudi bolj množično. A ko nekaj časa živiš v tem okolju, postane to le ena od stvari, ki jih vzameš na znanje, se nekako notranje do tega opredeliš in prilagodiš v smislu lastnih reakcij ob stiku s tem. Vsak zakaj ima svoj zato in moje življenje je prekratko, da bi se ukvarjal z identifikacijo razlogov za vsako posamezno absolutno črno točko družbe.

575705_10201434903017202_1301398006_n

Pravzaprav izgublja tla pod nogami vsaka oblika totalizarizma, tudi cerkev. Nemčija je precej drugačna v smislu cerkvenega reda in relacije do religij kot Slovenija. Je tudi bolj heterogena. In tudi mnogo bolj bogata. Zgodovinsko je tudi nekako cerkev bila neločljivi del te države, saj jo je sobolikovala in mnogo cerkvenih dogodkov je vodilo nastanek Nemčije v današnji obliki.

Današnji pogled je primeren času v katerem živimo. Cerkev kot institucija je mnogo bolj podobna globalni korporaciji, kot pa instituciji religiozne oskrbe vernikov. V času od kar sem tu, je bilo res veliko kritike na račun predvsem katoliške cerkve. Spolno izkoriščanje otrok, nasprotovanje istospolnim porokam, neverjetna razkošnost in zapravljivost, politika in profitabilno naravnano vodenje socialnih in vzgojnih institucij, segmentiranje in obravnava zaposlenih v teh institucijah (vzgojiteljica v katoliškem vrtcu je bila odpuščena po ločitvi) in ne nazadnje financiranje katoliške cerkve iz davkoplačevalskega denarja, kjer je velik del populacije nekatoliški, vodi v veliko izgubo vernikov in prostora v družbi.

Še 4 dnevi do Frankfurtskega maratona, v katerem bom nastopil še s tremi kolegi in bomo razdaljo 42 km premagali štafetno. Morda je to slika mojega življenja tukaj. Dosegel bom nekaj, kar prej nikoli nisem in to s pisano družbo indijcev. Pot do cilja bo obenem tudi pot do novega začetka, nove poti,…

941660_10201434913697469_713341444_n


2012_04 Wiesbaden 054

Veseli me, da lahko tukaj objavim izkušnjo D.C. o delu v Wiesbadnu v Nemčiji in da jo na ta način deliva z vami. Pred odhodom sva se že slišala in takrat objavila “stanje” pred odhodom. Tako me je sedaj zanimalo “stanje” po dejanskem prihodu in nekaj preživetih začetnih mesecih.

Predpriprave na odhod

Zaradi vzhičenja se mojih predpriprav niti ne spomnim najbolje. Ker imam lastniško stanovanje v Sloveniji, sem imel še največ skrbi z njegovo oddajo. Kakšen mesec pred odhodom sem dobil najemnika in sem bil zaradi tega kar zadovoljen. Vso dokumentacijo pa sem urejal dejansko po odhodu. Prijavo stalnega prebivalisca sem lahko opravil šele, ko sem se prijavil tukaj v Nemciji.

Aktivnosti in občutki zadnjega tedna dni pred odhodom

Zadnje dni pred odhodom sem bil na dopustu in sem se najbrž podzavestno nekako že pripravil na dan odhoda. Teh deset dni je zelo hitro minilo. Predvsem sem si želel biti čim več časa s svojimi najbližjimi, ter prijatelji. Kaksnih pretiranih občutkov ali stiske nisem imel, saj to sem imel že za seboj v času, ko sem razmišljal o sprejemu ponudbe. Ko pa je padla odločitev, si nisem hotel dovoliti, da me čustva premagajo.

Sprejem v nemškem podjetju pri prihodu

Torej v Nemčijo sem prišel dan pred dejanskim pričetkom dela. Zmenjeni smo bili, da me kolega počaka pred pisarno. Po krajšem ogledu pisarne sem dobil mobilni telefon in prenosni računalnik. Potem pa so mi pokazali, kje se nahaja začasno stanovanje, ki mi ga je podjetje plačalo za prvi mesec. Mogoce edina prava ugodnost je, da sem dobil sluzbeno vozilo in sluzbene kartice, ki mi v casu poskusne dobe ne pripadajo. 30 dni dopusta je tudi ugodnost, ki je v Sloveniji nisem imel.

Stanovanje in prehrana, prevoz, zavarovanja, finance, prijavo in dokumente, ter zdravstvo? 

Za enkrat imam stanovanje v najemu, ki pa je sicer izven mesta, v katerem delam. A mestece ima vseeno zelo dobro infrastrukturo. Vse kar potrebujem je na dosego roke ali nekaj minutk stran počasne hoje. Imam urejeno zdravstveno zavarovanje in tudi nezgodno zavarovanje — “Haftpflichtversicherung” — baje je to tudi stvar, ki jo v Nemčiji potrebuješ. Kar se prevoza tiče nimam nobenih težav, ker imam službeni avto. Prijava prebivališča je potekala neverjetno enostavno in hitro. Prideš z dokumentom v civilni urad — Bürgeramt — in opraviš prijavo. Edino, kar nimam še urejeno je vozniško dovoljenje. Na slovenskem uradu na Tobačni so mi rekli, da ni potrebno menjati dokument. A se lahko zakomplicira pri podaljšanju, ker za podaljšanje moraš biti prijavljen na slovenskem naslovu vsaj 6 mesecev prej. To se mi zdi čisto nesmiselno, zato bom poskusil čimprej zamenjati tudi vozniško. Glede prehrane pa ni nekih posebnosti. Večinoma jem v restavracijah blizu službe, a si za vikend nekaj tudi sam skuham. Torej navado prehranjevanja imam skoraj enako kot je bila v Sloveniji. Manjši problem nastane pri odpiranju bančnega računa, ker potrebuješ stalni naslov. Jaz v trenutku odpiranja nisem imel še najemniškega stanovanja, a smo v dogovoru z banko to tudi hitro rešili.

Plačilo

Plačilo je redno in je tako kot dogovorjeno. Le za variabilni del so pogoji malce nedosegljivi, ampak to je že druga zgodba.

Sprememba napram življenjenju v Sloveniji

Če si človek z pozitivno energijo in če si močno želis nekaj, sprememb ne bos čutil. Sam sem imel željo čimprej se integrirati v okolje. Igram košarko v lokalnem klubu, hodim s sodelavci na razne prireditve — od nogometnih tekem do npr. bowlinga ali pijače. Skratka nasvet za vse tiste, ki želijo primerjati življenje pred selitvijo in po selitvi je enostavno, da tega nikar ne počnite. Mislim, da je to enako, kot če bi v vsaki novi punci iskal nekaj, kar te spominja na staro punco. To enostavno ne gre. Seveda so družina in prijatelji daleč stran, a tukaj si gradiš novo zivljenje in to naj ti bo vodilo za naprej.

Stiki z domacimi in druzabno zivljenje

Stike z domačimi ohranjam predvsem preko interneta. Bodisi je to komunikacija preko Skype, whatsapp, viber,… skratka VOIP tehnologija. Družabnega življenja med tednom skoraj da ni. Vse se dogaja med vikendom. Dopuščam pa seveda moznost, da pravega družabnega življenja se nisem občutil.

Tvoja delovna izkusnja, razlika med pričakovanji in realnostjo. Odnosi med sodelavci, komunikacijo zaradi jezika

Ker sem že prej delal na mednarodnih projektih, sem imel pričakovanja dokaj realno postavljena. Odnosi med sodelavci pa so enaka kot v vseh podjetjih, v katerih sem imel možnost delati. Že od samega začetka sem dal sodelavcem jasno vedeti, da z menoj komunicirajo izključno v nemškem jeziku. Na nek način jim je bilo to všeč. Seveda, ko pa pridemo do jezikovne bariere — predvsem z moje strani — pa na hitro to opravimo v angleškem jeziku.

Delovna izkušnja

Ne morem reci, da bom tukaj pridobil drugačne izkušnje, saj sem že prej opravljal delo izven meja Slovenije. Če pa primerjam izkušnje lahko rečem, da nekih bistveno velikih razlik ni.

Pred samim odhodom sem ogromno časa preživel za računalnikom in preverjal različne stvari. Vse kar sem se spomnil sem takoj preveril na internetu.

Moji plani so trenutno vezani na delo tukaj in na ustvarjanje doma, druzine, ipd. Ta selitev mi je dala novo izkušnjo v zivljenju. Začel sem v bistvu iz ničle. a se vztrajno dvigam. Resnično dvomim, da bi v Sloveniji znali ceniti moje izkušnje v primeru moje vrnitve, saj sem že prej doma imel izkušnje z delom v tujini.

Svojo prihodnost vidim izključno v tujini. Če ne tukaj v Nemciji, potem pa nekje drugje.

Pogled na Slovenijo od tukaj

Seveda spremljam dogajanje v Sloveniji in se mi zdi da Slovenija nima prave vizije, kaj sploh želi narediti. Včasih so bile prioritete EU in NATO, zdaj pa…?

Slovenija se bo morala zbuditi in se otresti klientelizma, ter opraviti s svojo pol preteklo zgodovino. Tako močno si želimo zbežati iz Balkana, a vse poteze nas vlečejo ravno k Balkanu. Seveda nimam nič proti Balkanu, saj sem tudi sam “potomec” Balkana.

Mogoce  za enkrat preveč objektivno gledam na življenje v Nemčiji in težko povem, kaj je boljše ali ne.

Tvoje sporočilo

Nič drugega kot, da pridobijo čimveč informacij glede življenja v tujini, glede podjetja, glede socialnih pravic ipd.


Pozdravljeni, danes bom tukaj zapisal svojo izkušnjo v vezi davčne napovedi za fizične osebe v Nemčiji, torej t.i. Steuererklärung.

Po zaključenem koledarskem letu od svojega delodajalca prejmete povzetek izplačanega dohodka za preteklo leto in potrdilo iz banke o prejetih obrestih in morebitnih obračunanih davčnih odbitkih. S tem ste oboroženi, da opravite svojo dolžnost in prijavite dohodke (in odhodke).

Lani sem zadevo uredil z davčnim svetovalcem, oz. Društvom davčnih svetovalcev (Lohnsteuerhilfe Verband) a sem bil tako nezadovoljen s storitvijo, ki sem jo plačal 230 EUR, da sem se letos odločil, da zadevo izvedem v samorežiji. Nezadovoljen sem bil s pristopom svetovalca, pomanjkljivem poznavanju zakonodaje za primer vodenja dvojnega gospodinjstva, zamudah pri oddaji naknadno potrebne dokumentacije in ne nazadnje laganja in prevračanja napak na Finanzamt. Poleg tega je bilo gospoda praktično nemogoče priklicati na telefon, na odgovor po mailu pa sem čakal tudi po 2 tedna po večih intervencijah.

Glede na to, da sem tudi v Sloveniji, ko je bilo to še potrebno vse dohodninske napovedi naredil sam, se počutim bolje, če tudi sedaj, da se v zadevo poglobim sam. Tako sem se naučil tudi nekaj stvari, ki mi bodo pomagale pri optimizaciji davčnih olajšav. V Nemčiji je namreč davčna zakonodaja lahko precej zapletena, a sledi preprosti niti – vsi odhodki, ki pripomorejo k temu, da ustvarjate prihodke, so lahko kategorizirani kot davčna olajšava. Po tej logiki si s temi olajšavami pri dohodninski prijavi povrnete del že plačanega davka v obliki davčnih olajšav. Tako vsak nemški davčni zavezanec dobi povrnjeno v povprečju okoli 900 EUR.

Za osnovo sem se oborožil z lanskoletno napovedjo, informacijami na spletnih straneh, nabavil pa sem si tudi program WISO Steuersparbuch 2013 (33 EUR – stroški nabave programa gredo v davčno olajšavo), ki omogoča strukturiran vnos in elektronsko pošiljanje, ter veliko dodatnih informacij. Za elektronsko pošiljanje preko sistema ELSTER je potrebno imeti digitalni certifikat, ki ga izda ELSTER.

Na njihovi spletni strani www.elster.de se registrirate (potrebno je imeti identifikacijsko št. (Identifikazionsnummer) ali davčno številko (Steuernummer), ki jo prejmete ko pričnete delati v Nemčiji). Nato izberete vrsto certifikata – zadostuje Basis, ki je brezplačen in ga imate naloženega na disku. Po potrditvi naročila prejmete elektronsko pošto z linkom, kateremu sledite. S tem ste aktivirali naročilo in zato prejmete še en mail z aktivacijski kodo. V nekaj dnevih boste nato na dom prejeli papirno pošto, v kateri bo geslo za aktivacijsko kodo. Ko prejmete le to, lahko na linku aktivirate prenos certifikata in njegovo namestitev na disku računalnika iz kjer boste svojo napoved oddali.

Pri programu WISO lahko uporabite dva načina vnosa podatkov:

  • Direktni
  • Vodeni intervju

Sam sem najprej vnesel direktno podatke, nato pa z intervjujem preveril.

Za ljudi, ki plačujejo stroške na večih lokacijah (dva stanovanja)  je najbolj pomemben del napovedi uveljavljanje t.i. dvojnega gospodinjstva (Doppelte Haushaltsführung). Pri tem lahko uveljavljate kot davčno olajšavo stroške najemnine, stroške elektrike, ogrevanja, čiščenja, stroške prevoza do drugega stanovanja (do 52 krat letno in maksimalno 1 krat tedensko), stroške telefonskih pogovorov, v kolikor niste šli na obisk (do 15 min tedensko). Opisano finančno spodbuja nemške davkoplačevalce k fleksibilnosti pri zaposlitvi in s tem povečevanju prihodkov (posledično tudi večji količini pobranih davkov).

Pri prevozih je pomembno vedeti naslednje. V kolikor ste uporabili za prevoz:

  • letalo, morate uveljavljati dejanske stroške, prevoz do/od letališča uporabite pavšal oddaljenosti
  • avto, morate uveljavljati pavšal oddaljenosti (torej razdaljo v eno smer) pomnoženo z 0,30 EUR za kilometer
  • motor, morate uveljavljati pavšal oddaljenosti (torej razdaljo v eno smer) pomnoženo z 0,13 EUR za kilometer
  • za sopotnika v v avtu, morate uveljavljati pavšal oddaljenosti (torej razdaljo v eno smer) pomnoženo z 0,02 EUR za kilometer, na motorju pa 0,01 EUR. Sopotnik vam mora dati pisno potrdilo.
  • vlak ali avtobus, uporabite lahko dejanske stroške ali pavšal, odvisno kaj je ugodneje za vas, torej vam prinese višji odbitek
  • v eno smer recimo avto, nazaj pa letalo, se šteje tisto, kar je bolj ugodno za vas, v tem primeru torej pavšal ali pa dejanska cena letalske karte
  • v kolikor ste imeli na poti s svojim vozilom nesrečo in s tem povezane stroške, lahko le te tudi uveljavljate

V vezi stanovanja lahko uveljavljate najemnino stanovanja, stroške hotela ali tudi nekatere stroške v primeru, da ste lastnik tudi stanovanja v katerem živite v kraju zaposlitve.

Poleg tega lahko uveljavljate stroške selitve, nakup prve osnovne opreme stanovanja, ter stroške življenja v višini 24 EUR na dan za prve 3 mesece po preselitvi.

Torej zgoraj opisano služi kot glavno vodilo pri uveljavljanju davčnih olajšav, po katerem v soodvisnosti od davčnega razreda in višine prihodkov lahko pričakujete levji delež povrnitve že plačanega davka.

Poleg dvojnega gospodinjstva pa lahko uveljavljate še druge stroške (t. i. Werbungskosten), za katere velja v letu 2012, da so odbitni v kolikor presežejo 1000 EUR letno – to z lahkoto presežete v kolikor uveljavljate dvojno gospodinjstvo:

  • stroške obrtnikov za domača popravila – stroške dela, ne materiala – ne sme biti plačano v gotovini
  • prevoz na delo
  • donacije in prostovoljne prispevke
  • nakup opreme namenjene opravljanju dejavnosti
  • stroški opreme za domačo pisarno
  • najemnina za najem poslovnega prostora
  • stroške nakupa strokovne literature (računi morajo izkazovati jasno naslov knjige)
  • stroške zdravljenj, če so le ti prekoračili določeno mejo (dobro je recimo planirati tovrstne izdatke, da so znotraj enega koledarskega leta)
  • stroške nastale pri iskanju službe
  • vplačila v pokojninske sheme in zavarovanja
  • nakup in vzdrževanje delovne obleke
  • članarine v sindikatih in poklicnih združenjih
  • Stroške poklicnega izobraževanja
  • Stroške vodenja bančnega računa (pavšal 16 EUR, v primeru dokazil lahko tudi več)
  • Stroške varstva otrok (da lahko starša delata)
  • Stroške izdelave in oddaje davčne napovedi (stroški davčnih svetovalcev, nabava programja)

Otroke uveljavljate kot posebno olajšavo (Freibetrag). Morajo živeti na območju EU.

Davek na obresti se plača le v primeru, da ste prejeli več obresti kot cca. 800 EUR za posameznike, ali 1600 EUR za poročene. Če želite, da se davek ne obračuna pri banki, ji morate to tudi sporočiti s posebnim obrazcem. V kolikor pa tega ne storite, bo banka davek obračunala in ga odtegnila iz vašega računa, v tem primeru pa ta znesek pri davčni napovedi zopet uveljavljate in vam bo v celoti povrnjen.

Po oddaji elektronske napovedi s pomočjo programskega paketa WISO se le ta poveže z elektronskim vhodom davčne uprave ELSTER. Pri tem se izvedejo vse smiselne kontrole. Seveda je potrebno za izvedbo pošiljanja imeti nameščen digitalni certifikat.

Potrdila ali prejemnice ne dobite. Poleg elektronske oddaje, pa vam program na koncu sporoči, da je potrebno neke priloge le natisniti in jih poslati preko pošte. Tako se malce sprašujem o smiselnosti elektronske komunikacije, če je potrebno v vsakem primeru nekaj poslati tudi papirno.

V naslednjih tednih bodo potem vašo napoved procesirali in če postopek avtomatskega procesiranja ugotovi kaka odstopanja od povprečnih vrednosti, si vašo napoved ogleda še referent, ki vas nato povpraša še za morebitna dodatna dokazila ali pojasnila. Moram priznati, da je pogovor z davčnim referentom izredno vedno prijeten in enostaven. Vedno so prijazni in se trudijo pomagati. Tega ravno ne morem reči za moje izkušenje s slovenskim DURSom, še posebej moj zadnji kontakt je bil, kako naj opišem, morda škodoželjen, grob, neprijazen, skratka neprijetna izkušnja.

Ko davčno napoved oddate, si potem priskrbite potrdilo, da ste nemški davčni rezident (Ansässigkeitsbescheinigung) in le to posredujte slovenskemu DURSu, v kolikor želite prejeti odločbo, da ste slovenski davčni nerezident. Potrebno je namreč vedeti, da Slovenija namreč v primeru, da tega ne storite, želi poseči v vaš žep in vas za razliko med davkom plačanim v Nemčiji in davkom, ki bi bil odmerjen po slovenski metriki dodatno obdavčiti, pa čeprav prihajate le sem ter tja na obisk ali pa tudi še to ne.  Zahtevek za ugotavljanje davčne rezidentnosti je potrebno vlagati vsako leto posebej (ni mi še uspelo izvedeti, kdaj tega več ne bo potrebno) in letos sem ugotovil, da je očitno tolmačenje vašega statusa popolnoma prepuščeno referentu na DURS, saj ob nespremenjenih okoliščinah letos dobivam drugačne prve informacije kot prejšnja leta.

O temu, pa morda o jutrišnji poslovitvi od slovenskega vozniškega dovoljenja in prejetju nemškega pa morda več drugič.


Kar nekaj Maine je spet preteklo od zadnjega zapisa mojega življenja tukaj. Nekateri bi rekli avanturi, zdomstvu, začasnem delu v tujini, sam pa bi temu rekel morda celo vračanje v mojo rojstno domovino, ki sem jo zapustil pred 33 leti. 

Profesionalna plat se odvija kar dobro zame. Po vrnitvi iz božično novoletnih praznikov sem nadaljeval s svojim delom na projektu in intenziviziral moje zanimanje za islamsko bančništvo. Interno v podjetju smo tudi dogovorili, da se bom odpravil na tovrstne projekte, a očitno mi nekako ni dano, da bi končno začel s tem tudi v praksi. Podaljševanje obstoječega projekta, menjave na delovnih mestih, turbulence v finančnem svetu in nove priložnosti so botrovale k moji novi odločitvi. Kakor sem že omenil v eni od prejšnjih objav, se je zanimanje za moje delo in mene izjemno povečalo, od kar sem tukaj. Beseda da besedo, izkušnja se prenese naokoli, krog poznanih se veča, pa tudi verjetno naziv renomiranega podjetja kot delodajalca na mojem profilu na LinkedIn in Xingu naredi svoje.

Že nekaj mesecev prejemam tedensko razna povabila za kontakt in ponudbe za delovna mesta. Moja industrija, torej industrija bančne tehnologije je precej specifična. V bankah boste naleteli vedno le na nekaj oseb, ki v sebi nosijo lastnost razumevanja posla, postopkov in zakonitosti, funkcionalnih zahtev in ustreznih tehničnih resitev, ter imajo veselje do obojega, torej poslovnega in tehničnega.

Tako se je pojavilo tudi eno največjih podjetij na svetu s sedežem krovnega podjetja v Kaliforniji, finančne vertikale pa v Indiji. Po nekaj spoznavnih intervjujih, preverbah mojih referenc iz prejšnjih zaposlitev (dejansko so klicali moje bivše nadrejene in kadrovsko službo), pa tudi po priporočilih sem se odločil, da zapustim sedanje podjetje Temenos in si svojo pot naprej utiram v novem podjetju, prav tako velikemu igralcu na trgu programske opreme za banke.

Odločitev niti ni bila težka, saj je bila ponujena ponudba ameriškega podjetja odlična. Edino dopusta je manj, kar pa bo očitno možno kompenzirati z letalskimi prevozi namesto v Frankfurt v Ljubljano in delom od doma. Ostajam v Frankfurtu, pisarna, ki jo lahko uporabljam pa je oddaljena le 10 minut hoje. Delo – Consultant Manager. In ne gre spregledati dejstva, da je v tem podjetju pred nekaj meseci pričel z delom tudi moj dobri prijatelj Ranjan, s katerim sva pričela najino profesionalno pot v podjetju Temenos. Veselim se že, da ga spet vidim. 

V Nemčiji znaša odpovedni rok 1 mesec v kolikor je zaposlitev trajala do 24 mesecev. Odpoved je potrebno dati do 15 ali do zadnjega v mesecu in od takrat začne teči odpovedni rok. Kakšnih posebnosti torej ni, morda bo le potrebno obvestiti zdravstveno zavarovalnico o novem delodajalcu.

Druge novosti – prav neverjetno je, kakšen boj bijem z davčno upravo.  A tokrat ne s slovensko pač pa z nemško:). Da ne boste slučajno slepo verjeli, da v tej državi teče vse kot namazano. Ni res. Veliko področij sem videl, kjer smo slovenci naprednejši in bolj efektivni od nemcev.

Torej davčna napoved (Einkommensteuererklärung) je tukaj pravi mali bavbav. Davčna zakonodaja je tako široka in zapletena, da je v vsakem primeru zelo priporočljivo najeti davčnega svetovalc, ki ti izdela davčno napoved in nato tudi izvaja vso morebitno korespondenco z davčnim uradom (Finanzamt).

Prvo dejstvo. V povprečju dobi vsak davkoplačevalec povrnjenih kar 890 EUR. Tukaj vlada logika, da je tako tudi dobro in prav nihče nikoli ne omenja, da s tem kreditira državo, saj je vsem jasno, da je država njihova in da je le bolje na koncu leta nekaj dobiti kot morebiti nekaj plačati.

Druga zadeva, zaradi ločenega življenja se odpre cel nov spekter raznih davčnih olajšav. Tako ima zakonodaja, ki je na momente prav nepregledna (kar potrjujejo tudi strokovnjaki) močno socialno komponento.

A vse le ni tako lepo. Torej, ker moram zopet vložiti vlogo za ugotovitev mojega davčnega rezidentstva v Sloveniji, letos ni bila zadosti dokumentacija, ki sem jo predložil lani. Potreben je nek mednarodni obrazec, ki naj bi ga pridobil pri nemškem davčnem uradu (Wohnsitzbescheinigung der ausländischen Steuerbehörde für das Jahr 2012, das dem internationalen Abkommen entspricht). A ta obrazec lahko dobim le, če imam nemško davčno številko (Steuernummer). Ker sem lani že prejel neko številko, sem bil prepričan, da bo ta prava. A gre pri tej številki le za t.i. identifikacijsko številko, torej nekakšno predhodnico davčne številke. Tako človek dobi davčno številko le po oddaji svoje prve davčne napovedi.

Po nekaj ponudbah davčnih svetovalcev sem se odločil za t.i. davčno združenje, kjer je potrebno plačilo letne članarine in nato lahko koristiš vse usluge davčnega svetovanja preko leta. Cena – 200 EUR letno. Druge ponudbe so se zavrtele tudi do 450 EUR letno.

Ker za napoved služi kot osnova letni pregled prihodkov, ki ga izda delodajalec, sem moral čakati na ta dokument vse do marca. Tako sem napoved le oddal sredi marca oddal in nato čakal nekaj tednov. Ker se davčni urad ni oglasil, sem jih ponovno pozval k izdaji mojega željenega obrazca. In nato prejel sporočilo, da moje davčne napovedi ne najdejo in tako še niso izdelali davčno številko!?!?!?!? Grrrr. Kuhanje možganov, dim čez ušesa, vse to ne pomaga. Torej zopet k davčnemu svetovalcu, ki mi potrdi oddajo napovedi in o tem obvesti urad. A kaj, ko je moral ponovno oddati napoved in tako se zamika in zamika. Po pregledu komunikacije je minilo pol leta, od kar sem pričel s postopkom pridobitve obrazca, a ga še vedno nimam. Urad sem kontaktiral sedaj že šestič in sedaj mi preostane le da čakam. Upam, da ta časovni zamik ne bo povzročil novih težav v Sloveniji. Tale davčni svet mi nekako ne leži. Sicer je materija zanimiva, a kaj ko na izvedbah tako močno šepa. Po taki varianti dela bi kmetu že zdavnaj vsa živina pocrkala.

Novosti v mestu. Še vedno je eden najbolj perečih težav v mestu odprtje nove vzletno-pristajalne steze na letališču Flughafen Frankfurt am Main,  ki je bila odprta oktobra lani po 14 letih sporov in nasprotovanja prebivalcev mesta.

Hrup, ki ga letala sedaj povzročajo nad urbanimi deli mesta je grozovit. Dnevno se odvije preko 1200 (440.000 letno)  vzletov in pristankov, tako da letala v 30 sekundnem taktu preletavajo strehe hiš.  V prihodnjosti pa planirajo doseči neverjetnih 700.000 vzletov/pristankov na leto (preko 1900 na dan).

Merjenja pokažejo, da povprečna vrednost hrupa znaša 75 decibelov (84 decibelov – vrhovi), po razsodbi sodišča pa so vsaj nočne lete uspeli prepovedati. Tako sedaj med 23:00 uro in 5:00 uro zjutraj ni več letov, a večina le ne vstane že ob 5:00 uri zjutraj. Prizadetih je 120.000 prebivalcev, a sam nisem med njimi. V Europaviertlu je sicer veliko preletov, a so letala očitno že na “zdravi” višini.

Predvsem rezultira hrup v :

  • zdravju ljudi
    • Motnje spanja – že zaspati je težko, a tudi med samim spanjem v hrupnem okolju naraste krvni pritisk in srčni utrip. Nevarnost srčnih obolenj je temu primerno višja.
    • Po mednarodni „Ranch-študiji“ je razvidno, da se pri otrocih, ki obiskujejo šole v bližini letališč kažejo časovni zamiki pri kognitivnem (spoznavnem) razvoju
    • Število obiskov pri zdravnikih, kakor tudi prodanih zdravil se je občutno povečalo, čeprav je za oceno vpliva bilo predvideno opazovanje po enem letu operativnosti
    • Hrup je prav tako obremenilen kot onesnažen zrak
    • Tudi živali verjetno niso neprizadete
  • znižanju kvalitete življenja
    • Predstavljate si, da ne morete niti 5 minut uživati na svojem vrtu, brez da bi hrup prekinil mir in tišino ali pa vaš pogovor.
    • Predstavljajte si, da ne morete zaspati ob odprtem oknu.
    • Zavetje doma, kjer bi morali normalno nivo stresa znižati – to ni več mogoče. Pri nekaterih prizadetih prebivalcih so dokazali že tudi znake depresije
    • Šolske učilnice morajo biti zaprte, saj ob odprtem oknu ni mogoče izvajati pouka
    • Otroci v vrtcih so izpostavljeni hrupu, saj so v tem letnem času večinoma zunaj
  • padcu cene nepremičnin
    • Le malo jih je, ki bi si želeli živeti v okolju, kjer 300 m nad njihovimi glavami neprestano preletavajo letala
    • En najbogatejših predelov mesta – Sachsenhausen je eden izmed najbolj prizadetih mestnih četrti. Cene nepremičnin so padle že za ocenjenih 15-20 %. Glede na pravilo, ki govori o slabitvah prodajnih cen nepremičnin (0,87% na decibel letalskega hrupa pri povprečni vrednosti 55 decibelov konstantnega hrupa) pa se pričakuje tudi 30% padec vrednost
    • Seveda lastniki tega ne gledajo mirnih živcev in odvetniške pisarne si manejo roke

Ena najbolj domiselnih idej pa je vsekakor „ozvočenje“ odgovornih za nesrečo teh ljudi:

  • Volker Bouffier – ministerski predsednik pokrajine Hessen
  • Roland Koch – bivši ministerski predsednik pokrajine Hessen
  • Stefan Schulte – Fraport-Chef
  • Petra Roth – sedaj že bivša županja mesta Frankfurt

Tako aktivisti posnetke hrupa kakih 30 minut predvajajo na identični glasnosti pred hišami odgovornih. Zanimivo, sosedje se ne pritožujejo in so solidarni do prizadetih.

Upravljalec letališča Fraport pa je po 11 letih generalnega sponzorstva na najboljši možni način zaključil s pogodbo – Eintracht Frankfurt se je po samo eni sezoni v drugi nogomenti ligi zopet vrnil v elitno družbo – nemško Bundesligo. Veselje ob uvrstitvi, ki je bilo negotovo prav do zaključka ligaških tekem je bilo nepopisno. Poleg Frankfurta pa se je uspeha veselila vsa Nemčija, saj tukaj vlada prepričanje, da Eintrach sodi med izbrane že zaradi dejstva, da je klub ustanovitveni član Bundeslige, ki je bila ustanovljena leta 1963.

Nogomet je tukaj religija. Nič manj kot v drugih nogometnih državah kot so Španija, Anglija ali druge. Ne glede na pripadnost družbenih slojev, ver, narodnosti, spola ima velika večina izbran svoj klub in svojo pripadnost ponosno izkazuje. Glede na to, da se nemci precej selijo je mešanica navijaštva velika, a nekako se spodobi, da navijaš tudi za klub mesta v katerem živiš. Sam sem postal kar precej velik navijač Eintrachta, saj je obisk tekme doživetje za oči in dušo.

Maja so se odvili medijsko precej pokriti protesti proti finančnem svetu – t.i. Blockupy Frankfurt. Demonstracij naj bi se udeležilo cca. 30.000 udeležencev, imel pa sem občutek, da je na vsakega udeleženca bil prisoten po en policist. V resnici jih je bilo 5.000 in s svojo mehanizacijo in opremo so dali jasen signal, da ne bodo dovolili izgredov. Moram jih pohvaliti. Kar sem jih sam videl in opazoval, so se resnično trudili, da bi kar se da mirno in z dobro voljo opravili delo. Dajali so napotke, na način, ki ga je normalen človek dojel in spoštoval. Ko so odnašali protestnike izpred ECB so ležečega demonstranta z nasmehom najprej povprašali, če je poškodovan, ker ga bodo nato odnesli iz zelenice. Verjetno tudi sami niso zadovoljni z ustrojem, ki ga je zagodel finančni svet, a vseeno so opravili delo z edinim fokusom varovanja življenj in lastnine. Kapo dol – no, čelado dol:)

Rezultat demonstracij:

  • 150 aretiranih
  • Zelenica pred ECB je do sprehajalne poti sedaj očiščena šotorov
  • Ljudje so jasno povedali, kaj si želijo in česar ne
  • Finančni svet je zabredel globoko, globoko in tega se zavedjo prav vsi. Kapitalizem ni več opcija za prihodnost, prišel je do svojega nespodobnega roba in čas je za nekaj novega

Tako, naj bo zadosti za tokrat.

Vesel bom tudi vsakega vašega mnenja in vabim vas, da se prijavite s svojim email naslovom zgoraj levo in tako boste po elektronski pošti obveščeni, ko bom zopet kaj novega zapisal.

Lep dneve vam želim.


Danes je bil prav poseben dan.

Po letu dni od kar sem tukaj smo se končno dobili s prijateljem iz otroških dni, ki z družino tukaj živi že 8 osem let.

Prekrasen sončen dan je bil kronan s kosilom pri Simonovi družini, kjer smo si lahko ob Refošku izmenjali naša spoznanje in izkušnje. Sicer živijo le kakih 10 minut peš od mene, a nekako je tok dogodkov uredil stvari tako, da smo morali počakati na leto 2012.

Nekako smo bili soglasni, da vidimo življenje tu in v Sloveniji podobno in da nekatere stvari so pač drugačne in jih potrebno kot take tudi vzeti. Simon dela kot vodja prodaje pri nemškem IT podjetju, njegova soproga na ECB. Uredili so si življenje tukaj in zdijo se srečni. Še posebej pa sem vesel, da negujejo slovenščino pri svojih otrocih. Najstarejši sin hodi tudi na t.i. europsko šolo, ki jo svojim zaposlenim plačuje ECB in prejme 1 uro slovenskega pouka na dan. To je lepa dopolnitev slovenščine k domačem pogovornem okolju, ki je pomeni v tudi za prihodnjost dobro naložbo, saj če sem nekaj spoznal v življenju, je to dejstvo da je pomebna sposobnost komuniciranja z različnimi nacijami.

Lepo je videti druge Slovence v mojem okolju in vem da smo nekaj posebnega. Še posebej, ker nas je tako malo. To nas naredi posebne. Pa še Tina Maze je bila danes tretja in svetu na edinstven način sporočila, da nekje obstajajo meje. Bravo Tina!


Ker dobivam splošna vprašanja, ki se tičejo življenja tukaj v Nemčiji, morda nekaj vrstic kot odgovor širši množici po 10 mesecih dela in življenja tukaj.

Ker je lahko v drugih mestih drugače, lahko opišem trenutno le dan v Frankfurtu.

Dan se začne nekje v dveh fazah. Jutranjiki, ki nastopijo službeni/šolski del okoli osme ure se torej spravijo od doma med 7:00 in 7:30, ter naslednji val, ki prične okoli 9:00. Teh je več.

Zato se jutranja konica razprostira med tema dvema urama. Javni promet je izredno dober, saj Frankfurt ni veliko mesto. Na voljo sta 2 sistema podzemne železnice (S Bahn, U Bahn), tramvajska mreža, mestni avtobus, ter cenovno ugodni taksiji.

Vozovnica za enosmerno vožnjo (tramvaj, bus, podzemna) stane 2,40 EUR, dnevna vozovnica 6,20 EUR, tedenska 22,40, skupinska dnevna vozovnica (do 5 oseb) 9,50 EUR in mesečna 76 EUR. Terminske vozovnice imajo vključeno tudi pot na letališče (saj se le ta nahaja izven območja 5000 – to je mesto Frankfurt). Z mesečno je mogoče po 19 uri med delovniki in preko vikenda s seboj vzeti eno odraslo osebo, vse svoje otroke ali do 4 tuje otroke.

Parkiranje: Večina novejših stanovanjskih zgradb ima za svoje stanovalce v kleti garaže. Cene najema se gibljejo od 70 pa do 100 EUR. Starejše ulice, ki garaž ali drugih parkirnih možnosti kot na ulici nimajo, so pred kratkim uvedle naslednji sistem parkiranja. Stanovalci lahko dobijo letno dovolilnico (50 EUR), s katero lahko parkirajo na svoji ulici. Tam je ostalim prepovedano parkiranje med delavniki med 7:00 in 10:00 uro, ter med 16:00 in 19: uro. Verjetno sem pristranski, vendar je moj občutek tak, da mesto tukaj poskuša urejati parkiranje za prebivalce mesta, v Ljubljani pa je pri meni vladal splošni občutek, da mesto zanima le kako lahko pobere nove prihodke. Tako mnogi dnevni migranti uporabljajo sistem P+R oz. železnico, saj je parkiranje v mestu relativno problematično.

Pot na in iz dela mnogim vzame kar nekaj časa. Tako večina že na poti prične z delom (prenosniki in fascikli na kolenih, Ipadi,…), veliko jih bere, večina pa ima v ušesih slušalke.

Delovni čas se torej prične nekje ob 8:30 in traja povprečno recimo do 18:30, velikokrat pa tudi do 20:00 ure. Seveda je to precej različno, vendar je kar gužva ob urah, ko se sam vračam. Velika podjetja imajo dobro urejene sidikate oz. odbore delavcev, katerih ena glavnih nalog je nadzor nad zakonskimi predpisi, ki se tičejo delovnega časa. V moji stroki se dela projektno, torej za vnaprej dogovorjen obseg ali po svetovalni uri. Tako je merjenje porabe časa ena od poglavitnih zadev za fakturiranje, nadurno delo pa mora biti najavljeno en teden prej in tudi avtorizirano. Ko govorimo o nadurnem delu pri meni je mišljeno delo preko vikenda, saj se smatra do 30 nadur na mesec plačanih v okviru plače. Za nekatere dvomljivo, vendar tako pač je v tem poslu.

Glede na to, da se torej veliko časa prebije v službi je temu primerno tudi prehranjevanje. Kosilo ob poldnevu je tako zelo razširjeno. In temu primerna je tudi ponudba. Raznolika in razširjena. Cene kosila se gibljejo v okrepčevalnicah od 3,50 EUR pa do 20 EUR v dobrih restavracijah. Povprečno pa boste namenili za to kakih 7 – 8 EUR. Veliko podjetij ima tudi lastne kantine, kjer je kosilo še ugodnejše, oz. ima lastno kuhinjo, kjer si je moč pogreti/pripraviti s seboj prinešene jedi. Tako pri meni to možnost dnevno uporabljajo indijski kolegi, ki si vsak večer pripravijo svoje jedi in jih nato tukaj v mikrovalovki pogrejejo. Ker sem se navdušil nad njihovo hrano, se jim občasno tudi sam pridružim. »Domače« je le »domače«J

Špecerije tukaj so večinoma diskontarji, torej naš Hofer in Lidl. Hofer se tukaj imenuje Aldi, pridružujejo pa se mu še Penny, Real in Netto. Rewe je naš Špar ali Mercator, najlepše urejen in založen pa je Edeka, ki se kosa z našimi najnovejšimi Interšpari in Mercator Hipermarketi. Večje količine pijače se kupuje v diskontih pijač, direktno pri lokalnih pivovarjih in vinotekah. Za ekzkluzivne kapljice pa se napotite v specializirane delikatese, kjer je moč dobiti prav vsako svetovno specialiteto (žal pa našega pršuta in vin tukaj ne srečam).

Cena hrane in artiklov dnevne porabe je enaka kot pri nas, tako da bistvene razlike ne zaznam.

Transport v/iz Slovenije:

Torej v glavnem 3 opcije:

  • Avto – cca. 900 km – normalno potreben čas 10 ur – strošek cca. 200 EUR
  • Vlak – obstaja poceni varianta – povratna cca. 100 EUR, vendar ne na vikend dneve. Zadnja cena, ki sem jo prejel za ad hoc povpraševanje je bila 350 EUR (povratna)!?!
  • Letalo – optimalno, več letov dnevno, ki jih izvaja Adria Airways. Karto je potrebno kupiti mesece vnaprej (začetek septembra za božične praznike) za nomalno ceno (cca. 200 EUR), drugače je normalna cena okoli 300 EUR. Letališče Frankfurt Hahn (Ryanair) pozabite, saj se le to nahaja 200 km od Frankfurta (pri Saarbrucknu). Sicer obstaja avtobusni prevoz, ki pa traja skoraj 2 uri, cena enosmerne vožnje 13 EUR. Odhod/prihod na glavni železniški postaji. Alternative so leti v Zagreb in Celovec, ki so nekaj cenejši, seveda pa je potrebno potem prišteti tudi stroške transferja in čas.

Vse v vsem – poti obstajajo, vendar so v primerjavi s potmi ostalih kolegov (London (88 EUR), Bukarešta (90 EUR), Atene (128 EUR), Varšava (128 EUR), Paris (87 EUR) izredno drage. Kot sem že omenil v enem prejšnjih postov je plačal kolega za Kalkuto 550 EUR, povratna preko Dubaia (Lufthansa), drugi pa za New York 530 EUR. Tako mi je jasno zakaj Slovenije ni na turističnem zemljevidu tukaj, saj se ljudnje odločajo povsem preprosto za vikend izlete. Vnesejo maksimalno ceno ki so jo pripravljeni plačati za 2 osebi v primeren iskalnik in nato izbirajo med destinacijami. Slovenije na tem izboru očitno nikoli ne bo, ali pač?

Zabava/kultura:

Dogajanja je precej in to za prav vse okuse. Kdor si ne najde ničesar primernega za sebe, si je kriv sam. Obilica muzejev, razstav, prireditev, klubov, kinematografov nudi prav vsak dan možnost tovrstnega preživljanja kvalitetnega časa.

Šport/rekreacija:

Najbolj pripljubljeno kot tudi po večini drugje tek in kolo. Možnosti veliko za vse težavnostne stopnje. Tudi gorsko kolesarjenje je možno v bližnje Taunus hribovje.

Športnih objektov je veliko, predvsem priljubljen je jasno nogomet in tenis. Fitnes ponudba različnih ponudnikov je izredno velika.

Stanovanje:

Prebivalcev v mestu cca. 700.000 (letni prirast z novimi prebivalci cca. 10.000 letno), z okoliškimi zaselki 2.300.000. Cca. 25% prebivalcev v mestu predstavljajo tujci – 180 narodnosti.

Prav vsakemu prišleku se postavi dilema živeti v mestu ali v sosednjih zaselkih (Bad Homburg, Neu Issenburg,…) ali mestih (Mainz).

Tako cestna kot železniška povezava je izredno dobra, tako je dnevna migracija povsem vsakdanja.

Povprečne cene najema stanovanja v mestu (seveda skora neprimerljivo po lokacijah, vendar za orientacijo):

Kvadratura

Vrednosti September 2011

Ø v €
za m²

Min. v €
za m²

Max. v €
za m²

do 40 m²

16,58

4,91

30,90

40 – 80 m²

12,06

4,11

29,00

80 – 120 m²

12,20

4,35

25,30

nad 120 m²

13,58

6,60

26,92

Source (http://www.immowelt.de)

Povprečna cena novogradnje 3.150 EUR/m2 – torej nakup

Najdražje novogradnje so v Westend (povprečno 4.910 EUR/m2), Nord- in Ostend (4. 450 EUR/m2), ter Sachsenhausen in Westhafen (4.260 EUR/m2).

Najhitreje rastoči del mesta je Europaviertel (za sejmom Messe), kjer naj bi v nekaj letih zrastel nov kompleks stanovanj, pisarn in trgovinskih centrov. Gre za najmodernejšo gradnjo, kar jih trenutno poteka v europi. Končna postavka je novih 30.000 prebivalcev in 10.000 novih delovnih mest.

Bančna ponudba:

Nakup stanovanja je mogoče 100% financirati, torej povsem brez samoudeležbe (razen stroške notarjev ipd.)

Osebni račun predstavlja v povprečju transakcijski račun, varčevalni račun, plačilna kartica (bankomat/POS – dvigi v okviru bančne skupine brezplačni), VISA/Mastercard debetna kartica (možen vklop kreditne funkcionalnosti) z osnovnim limitom 1 plače), osnovni limit na TRR v višini ene plače, internetna banka, telefonska banka, SEPA plačila brezplačno, trajniki in direktne bremenitve brezplačno. Cena opisanega paketa ob primernem mesečnem prihodku – brezplačno.


Pozdravljeni po dolgem času.

Mineva 8 mesecev od kar sem tu. Razlike po 4 ali 8 mesecih pravzaprav ne občutim. Ali ker je ni ali ker sem se očitno po 4 mesecih privadil na točko končne sprejemljivosti sprememb.

Poletje je, a moram reči, da bi to v Sloveniji prej opisali kot jesen. Morda je poletje le prišlo ta teden, ko nas je nekje v maju zapustilo (saj so takrat temperature dosegale 30 stopinj).

Vmes sem imel dopust in ga veselo odjadral z družino in mojimi res dobrimi prijatelji, tako, da je minilo v trenutku. Ko sem se vrnil iz dopusta, so se mi pridružile tudi moje punce. Tako smo ob večerih odpravili na potep po mestu in na vikend izlete v Heidelberg, Phantasialand in Paris.

Delo je intenzivno, saj smo v najbolj kritičnih fazah pred zaključkom in utrujenost se že pozna pri vseh vpletenih. A upam, da pripeljemo »baby home« kot jemljemo tale naš projekt.

V roku službe sem imel tudi priložnost obiskati Hondino akademijo, kjer je pravi učni center, tako za avtomobilske in moto mehanike, kot prodajalce in druge profile v podjetju. Nahaja se kakih 30 km iz mesta na samem in je precej impresiven. Na vrtu ima testno stezo, kjer se v večernjih urah urijo mladi kart vozniki.

Okolje se ni kaj dosti spremenilo. No, morda se je, vendar če posameznih točk ne opisuješ sproti, jih kaj hitro pozabiš. Recimo katastrofa na Japonskem. Tukaj je sprožilo val upora proti jedrski energiji. Masovni protest in veliko zmagoslavje zelenih »Die Grünen« na lokalnih volitvah je pripeljal do odločitve od takojšnjem predčasnem zaprtju 7 ali 8 jedrskih elektrarn in sprožilo precej velik naval na zeleno energijo. Nova bodočnost so tako postale farme vetrnic v severnem morju, le to pa za seboj potegne izredne investicije v izgradnjo omrežja za transport energije, kar spet sproža veliko vprašanj in negotovo prihodnjost energetskih velikanov kot je recimo EON. Enega od pohodov sem se udeležil tudi sam na predlog sodelavke, ki je velika aktivistka v tej smeri.

Začela se je tudi Bundesliga in pred petimi koli tudi 2. liga. Eintrach Frankfurt je žal zapustil prvo ligo, a ponedeljkov obisk v Commerzbank Areni mi bo še dolgo ostal v spominu. Veličasten objekt z 42.000 gledalci, od tega kakimi 10.000 »ultrasi« je podaril na poudarjam drugoligaški tekmi med Eintrachtom in Fortuno iz Dueseldorfa prekrasen nogometni večer. Prav iz vsakega kotička štadiona je moč gledati dogajanje na igrišču in okoli njega. Priporočam vsakomur. Minilo je tudi žensko svetovno prvenstvo v nogometu. Navdušenost, medijska pokritost in obisk tekem je bilo res izredno. Ob Maini je bil tudi velik video-wall in »public viewing«, kjer se je vsak večer dogajalo ob spremljavi gostinske ponudbe in žive glasbe. Žal se je favorit – nemška reprezentanca predčasno poslovila iz tekmovanja. Slavila je Japonska z veliko borbenostjo. Spremljal sem nekaj tekem pred dopustom in po njem in moram reči, da mi je bilo všeč.

Recesija se še vedno ne pozna tukaj, kupna moč raste, dela je veliko, prostih delovnih mest tudi. Ko se je maja sprostil trg dela iz naknadno pridruženih članic EU se je pričakoval val zaposlovanja. A od tega ni bilo kaj veliko čutiti. Sedaj med počitnicami je turistični obisk mesta še precej višji kot že običajno, hoteli so polni in kolegi ki stanujejo tudi v hotelih imajo vseskozi težave dobiti sobo. V času sejmov pa je težko baje dobiti posteljo tudi v bližnjih sosednjih krajih.

Mesto živi s svojimi prebivalci. Vseskozi se nekaj dogaja vseskozi se nekaj praznuje. Ulice so polne ljudi, glasba prihaja iz vsake ulica, dobro volje je čutiti na vsakem koraku. In neizmerno rad se sprehodim po mestu, ko mi to čas dovoli, večerni tek ob Maini pa tako predstavlja vrh.

Franfurtska borza je novembra lani preselila sedež podjetja v 7 kilometrov oddaljeni Eschborn v t.i. The Cube kamor se je preselilo 1800 zaposelnih. K temu je prišla ukinitev klasičnega trgovanja t.i. »Parketthandel« konec marca, kar pomeni nekako dokončen konec nekega »klasičnega« obdobja in elektronsko trgovanje je povsem zavladalo v zgodovinski stavbi. Sicer je že sedaj elektronsko trgovanje predstavljalp 90% delež, a vseeno pomeni ukinitev neko prelomnico. In kaj hitro me to asociira na enega meni najglobljih trenutkov, ki sem jih zasledil v medijih, ko sem pred leti v času pričetka finančne krize videl na Wall Streetu plakat z napisom »Jump, you motherfucker!« (posvečeno velikim finančnim umom, ki so uničili finančne trge). Komu bo sedaj možno kaj sporočiti? Računalniškem programu, ki s svojo vgrajeno umetno inteligenco na podlagi tisočih algoritmov izračunava optimalno strukturo portfelja in opravi nekaj 10 transakcij na sekundo? Nov plakat se bo morda glasil »CTRL + ALT + DELETE«, a kaj ko ne bo koga ki bi ta ukaz izvedel.

Medtem sem opravil tudi poskusno dobo. Nobenega pompa, nobenega dokumenta. Delaš naprej. No, moje nadrejeni si je vzel čas in naju z mojim indijskim prijateljem, s katerim sva tukaj pričela tole zgodbo povabil na večerjo. In nekako hecno, zopet so me pričeli obletavati »Headhunterji«, kar me potrjuje tukaj. Celo na en razgovor sem se odločil iti, tako zaradi izkušnje. Bomo videli, kaj, kam in kako. Dejstvo je – sem v globalnem podjetju, v globalni industriji na globalnem trgu. Mej ni, razlike se dopolnjujo in rojevajo nove poti.

Od junija naprej sem opazil, da sem skoraj popolnoma prenehal spremljati dogajanje v Sloveniji. Enostavno sem očitno prišel do točke, ko je bila intezivnost bombardiranja z negativizmom slovenskih medijev, aferami in rumenim tiskom preveč zame. In kot se mi je že zgodilo pred šestimi leti s cigareti, ko sem očitno doživel »overdose« in sem prenehal s to navado, sem nevede in nehote prenehal spremljati slovenske novičarske portale. Sem pa tja kaj zvem še iz drugih blogov in Facebooka, ter iz dnevnega pogovora z mojo družino. Moram reči, da sem nekako precej zameril slovenski državi (torej njenim voditeljem in državnemu upravnemu aparatu), kar počne s svojimi prebivalci in s svojo zemljo. Popolno izkoriščanje za bogatenje in blagostanje peščice izbrancev, ki imajo sposobnost prodreti v prave strukture, kakor tudi vsiljevanje volje in pravil, ki koristijo namenu izbrane elite. Sistem je kolapsiral popolnoma in razen zavedanja slovenstva v smislu jezika, kulture, običajev in lepot, je uspelo peščici drekačev (ljudje z veliko sposobnosti govorjenja in prodajanja megle, ki sami ne naredijo ničesar, a se vtaknejo v vse kar jim prinaša samopromocijo, pa tudi če ni stvar deluje) doseči popolno črnogledost na prihodnjost, brezupnost naprezanja in negotovo prihodnjost za mlade generacije. Že tako je svet v k…., ni potrebno, da je še miselnost tam.

Upam, da se bom imel nekoč še kam vrniti.

Ah ja še to, med obiskom v Sloveniji sem si nabavil Zlatkotove cdje. Zlatko – car si. Sicer malce preveč kolneš za moj okus, a glasba je cool. Od novosti, ki sem jih spoznal tukaj pa si sedaj ogledujem, pardon pslušam skupini »ASP« in  »…And You Will Know Us by the Trail of Dead«.

Toliko za danes, ob priliki pa kaj novega.


Pozdravljeni!

Moje delo se nadaljuje v banki Honda Bank.

Dodeljen sem precej velikemu teamu, kakih 30 nas je tukaj. Polovica kolegov prihaja iz Indije. So prijetni, izredno inteligentni in imajo zelo dobro razvito sposobnost hitrega razumevanja tehničnih zahtev in potreb.

Trenutno se ukvarjam z dvema področjema:

  • AML (Anti Money Laundering)
  • ZV-Statistik (Statistika plačilnega prometa)

AML v svojem okviru predstavlja pravila, po katerih morajo banke zbirati in opazovati transakcije in v primeru sumljivosti ustreznos ukrepati in poročati. Tako je potrebno orodje za nadzor ustrezno parameterizirati in vsaditi v izvedbeni del delovanja programov, ki pred avtorizacijo dejanske izvedbe izvede nadzor in v primeru “zadetke” alarmira/generira ustrezno sporočilo, ki zahteva nadalnje aktivnosti.

AML je potrebno ločiti od t.i. Embarga, ki predstavlja pravila in mehnizem omejevanja poslovanja s poslovnimi objekti (tako pravne, kot fizične osebe), kjer nek nadzorni organ, kot so recimo Varnostni svet Združenih narodov dogovori in izda prepoved ali omejitev poslovanja z določenimi državami, kot so v tem trenutku recimo Iran, Irak, Belorusija, itd.

ZV-Statistik predstavlja letno poročilo na centralno banko (Bundesbank), ki vsebuje podatke o kosih in volumnu poslov in transakcij per konec leta, oz. seštevek prometa za plačilne transakcije. Gre za XML poročilo, ki se poroča do aprila za preteklo leto, več ali manj pa služi za nacionalno in europsko europsko statistično poročilo poslovanja MFI (Monetary Financial Institutions). Statistike so objavljene tako nacionalno kot tudi v Modri knjigi ECB “Blue Book” – ki opisuje stanje in razvoj plačilne prometa v EU območju.

Specifikacije in zakonodaja sta mi dali okvir v katerem se gibljem, tako da mora zadeva sedaj samo še pravilno delovati:)

Če vas zanima še kaj več, me seveda lahko kontaktirate!

Pa lep dan želim.


Takole, še zadnji vikend je pred mano.

Upam, da sem vse uredi, še zadnja navodila v službi naslednici, kopiram dokumente in upam, da nisem ničesar strateškega pozabil. Vikend bo poslovilen od družine, ponedeljek še od mojih dragih mi kolegov iz službe, nato pa…

V torek zjutraj odrinem in ne vem kdaj naslednjič obiščem zopet Slovenijo. Ne želim ugibati, pač pa se prepustiti toku in vsrkavati vse kar se mi bo na poti pojavilo. Nekje sem slišal “Free your mind and the rest will follow”. Tega se bom držal.

Tole bo zadnji zapis iz Slovenije, naslednji ko si uredim splet pa bo predvidevam že izza slovenskih meja. Želim si srečo, kot jo voščim tudi vam!


Pozdravljeni!

V ponedeljek sem obiskal s soprogo mesto, kamor bom usmeril svojo novo življensko pot.

Odhod ob ob tretji uri zjutraj, vreme katastrofalno, vendar nič ne de. Ob 14:00 imam prvi ogled stanovanja dogovorjen v predelu, ki se imenuje Europaviertel (za Frankfurter Messe). Zatem sem si optimiziral urnik tako da so sledila še štiri stanovanja, pa še naslednji dan je ostal en.

Pot sva prepustila Garminu, ki pa po mojem občutku ni izbral prave poti, saj naju je nad Munchnom usmeril močno proti Nurnbergu. prav ta del poti je bil res katastrofalen, saj sva tukaj izgubila dobri 2 uri zaradi gneče in pluženja snega. Priznati pa moram, da je prevladovala izredna strpnost in prilagojenost voznim razmeram. Kljub vse težavam na poti sva prispela na cilj tri minute pred dogovorjenim terminom in tako sem bil pomirjen, saj naravnost sovražim zamujanje.

Prvo stanovanje se je izkazalo takoj kot pravo in postavilo “benchmark” za vsa ostala, ki pa ga ni nihče več dosegel. Gre za popolnoma novo klimatizirano dvosobno stanovanje s popolnoma novo opremljeno kuhinjo (hladilnik, keramični štedilnik, mikrovalovna pečica, pomivalec posode, ter eno najlepših kopalnic kar sem jih kdaj videl. Premore dva balkona v 6 nadstropju in ima v kleti podzemno garažo (ki je zaenkrat še ne bom najel/uporabljal, saj mi je uspelo prodati danes moje vozilo), ter “pralnico”, s tremi stroji na kovance. Cena – 790 EUR brez stroškov, s stroški pa okroglih 1000 EUR. Ni malo, vendar po tem kar sem videl in imel na razpolago več kot pošteno. Stanovanje ima 75 m2 in je po price/performerance močno prekašalo ostala stanovanja. Pri ogledih povprašajte, kaj je vključeno v t.i. Warmmiete (najemnina s stroški), saj se izkaže, da je generalno pravilo, da ne vključuje strošek elektrike in interneta. Ogrevanje je odvisno od načina, sam imam daljinsko ogrevanje in na radiatorjih nameščene nekakšne merilce porabe, ki brezžično oddajajo porabo. Na ceveh tople in mrzle vode so tudi števci, ki ji popišejo enkrat letno. Stroški se povečini plačujejo pavšalno, enkrat letno pa se naredi poračun med dejansko porabljenim in že plačanim.

Ogledal sem si tudi mojo novo službo. Od novega doma je oddaljeno 7 minut z avtom, 15 minut s kolesom, z javnimi prevoznimi sredstvi pa še ne vem. Frankfurt premore močen javni prevoz, kjer prednjačijo t.i. Strassenbahn (tramvaj), ter busi. Imajo tudi podzemno, ki pa je izgrajena le na severno od Maine v novih delih in me tako ne pripelje do službe.

Frankfurt je prava metropola, center bankirstva in spremljajočih dejavnosti. Je izredno čisto, ne preveliko, ima stari in novi del, nebotičniki pa te naravnost očarajo in potrdijo neizmerno sposobnost človeškega ustvarjanja. V primerjavi z Londonom bi rekel, da je Frankfurt bolj ekstremen v smeri bančnega centra kot City, je pa London mnogo večji in tako poslovni del predstavlja le del Londona.

Prespala sva v hotelu Cult, ki ga priporočam, saj je cenovno ugoden (preko spletnega ponudnika www.booking.com sem dobil ponudbo 79 EUR za dve osebi z zajtrkom), ter čist. Sam bi mu dal 3 zvezdice. Po celodnevnem naporu in odlični večerji v domači gostilni, sva se prepustila počitku. Zjutraj res odličen zajtrk, ter obisk še zadnjega stanovanja. Po vse ogledih mi je bilo v petih minutah jasno kaj in kako in poklical sem agenta prvega stanovanja. Za najemno pogodbo se moraš kar “sleči”. To pomeni, da moraš kot najemnik dokazati kdo si in da si sposoben plačevati. Tako izpolneš t.i Selbstauskunft, nekakšen vprašalnik, ki mu priložiš kopijo osebnega dokumenta, ter 3 plačilne liste oz. pogodbo o zaposlitvi. To nato preverijo pri podjetju “Schufa”, ki je nekakšna črna lista dolžnikov/neplačnikov in če je vse ok, ti odobrijo najemno pogodbo. Kavcija predstavlja tri mrzle najemnine in se lahko deponira v treh oblikah; zastava hranilne knjižice z vplačanim zneskom, bančna garancija, vplačilo na “kao” notarski račun.

Pot nazaj je bila naravnost enkratna. Nobenega zastoja in odlično vreme, tako da sva z ustavljanjem potrebovala slabih 9 ur.

Včeraj, torej v sredo sem pričel urejati formalnosti pri naših organih. Najprej sem uredil mednarodno vozniško dovoljenje, saj ne vem v katere državo bom v prihodnje šel. Velja tri leta, pridobi se ga na AMZS, potrebujete pa sliko, slovensko vozniško dovoljenje in osebni dokument in 24 EUR (člani AMZS imajo popust). Dokument je narejen v 5 minutah in je dvojne velikost kot naš standarden. Le kam ga bom vtaknil:).

Uredil sem tudi Center za socialno delo, kjer so mi pojasnili postopek v vezi otroških dodatkov. Trenutno dobivamo neko malenkost in sem želel to ukiniti, da bi potem v Nemčiji prejemal celoten znesek do katerega sem upravičen. To pa ne gre tako. Torej do aprila moram še vedno prejemati dodatek, od aprila dalje pa moram vložiti novo prošnjo, čeprav ne bom več upravičen do njega. In takrat bom prejel neko novo potrdilo, da ga ne prejemam in bom lahko zaprosil v Nemčiji za spremembo zneska (do takrat sam razliko). Torej bom moral vse delati dvakrat. Na spletni strani CSD Bežigrad dobite obrazca E411 in E401.  E411 izpolnete sekcijo A in po odhodu v tujino pošljete obrazec na CSD, ki ga potrdijo in vam ga pošljejo nazaj. E401 pa izpolnite prav tako sekcijo A in odnesite na upravno enoto. Meni na upravni enoti ni uspelo včeraj nič, saj so obrazec videli prvič in niso vedeli kaj naj z njim naredijo. Po ponovnem klicu na CSD pa so me sedaj usmerili na oddelek za Upravne in notranje zadeve. Upam, da uredim to še ta teden.

Davkarija pa je svet zase. Sem bančnik in tretiranje davčnega rezidenstva je bilo vedno od uveljavitve davčne zakonodaje tako, da je locirala status rezidentstva iz dejstva ekonomskega središča, torej tam kjer zaslužiš glavnino svojih dohodkov. Žal davčna upošteva še socialni faktor, kar mi je po telefonskem razgovoru povedalo sledeče. Ker imam v Sloveniji družino, je moj socialni interes v Sloveniji in iz tega sledi, da naj bi poleg nemških davkov plačeval davke še v Sloveniji. S tem se ne morem strinjati, saj bom Slovenijo obiskal le nekajkrat letno, večinoma bo moja družina obiskovala mene v tujini. Seveda bom pošiljal sredstva tudi domov, vendar sredstva, ki so bila obdavčena v Nemčiji in bodo potrošena v Sloveniji (in s tem tudi zopet obdavčena z DDV). Od mene pa zahtevajo, da naj plačujem še razliko med nemško in slovensko davčno stopnjo (ki je višja) še Sloveniji, čeprav Slovenija nima nič pri moji zaposlitvi in življenju. Ne bom imel socialnega, pokojninskega, zdravstvenega varstva v Sloveniji, tako da je to nesprejemljivo. Če bom primoran v to bom odjavil stalni naslov v Sloveniji oz. celo zaprosil za nemško državljanstvo, saj je to naravnost noro. Ne rečem, da bi bil oseba, ki živi v Sloveniji in dela v tujini, potem se strinjam, saj koristim slovensko infrastrukturo. Tako pa…. Kakorkoli, vložil sem nekakšen vprašalnik, na osnovi katerega bom v roku meseca dni prejel informacijo o mojem rezidentskem statusu.

Toliko za danes, ko bo kaj novega pa se zopet javim.