December LJ2mKakor opažam smo se od starega leta 2014 uspeli posloviti. Nekateri radi naredimo nekakšno zaključno bilanco in odpremo novo knjigo.

Recimo, da nekako tako tudi sam naredim, saj živim nekako fazno in tako vmes pogledam, kaj je ok, kaj sem se naučil, kje sem ga polomil, itd.

Po štirih letih življena in dela v Nemčiji sem Novo leto pričakal v Sloveniji.  In tako želim tukaj zapisati občutke zadnjega obiska. Ja, seveda mi je največ pomenilo, da sem po dolgem času spet lahko videl in objel družino, ter se srečal s prijatelji. In prav poseben dogodek se je bilo srečati prvič po 28 letih z nekdanjimi osnovnošolskimi prijatelji in videti in slišati, kaj je zob časa naredil z nami in kako se je življenje poigralo z nami. Čeprav smo šli vsak po svoje in imeli popolnoma drugačne izkušnje, sem čutil, da imamo nekaj skupnega – 7 let otroštva vsak delovni dan vsaj 4-6 ur.

Nekaj prvih dni sem preživel večere na Ljubljanskih okrašenih ulicah in se srečeval s prijatelji na lepo okrašenih stojnicah, ter opazoval čarobno okrašeno Ljubljano ob izjemnem mrazu, ki je pripotoval v deželo. Opazoval sem ljudi okoli sebe in videti je bilo, da je so se življenske težave in breme, ki ga nosijo za trenutek ustavilo nekje na robu mesta in je imelo prepoved priti na Tromostovje. Seveda bi bilo naivno misliti nekaj takega, a nekaterim je le uspelo potisniti vse stran od sebe in se prepustiti očarljivosti pozitivnega duha in ujeti drobce upanja, da bo v prihodnje vse še dobro. Zadnjič sem slišal dober pregovor v smislu – „Na koncu bo vse dobro. In če trenutno ni dobro, to pomeni, da še ni konec“.

December LJ1m

Poznate indijance? Se spomnite Vinetuja? Slovenska davčna svetovalka Snežana Šušteršič mi je javno povedala, da sem sedaj postal indijanec – v zaničevalnem, posmehljivem, škodoželjnjem glasu me je imenovala “Apač” in da baje “rožljam z verigo” po slovenski deželi. Pa da baje nisem preveč izobražen…

Da postavim tole v kontekst. V Sloveniji obstaja Civilna iniciativa Apače, ki zastopa slovence – dnevne migrante. Torej, to so slovenci, ki delajo v tujini, stanujejo pa v Sloveniji. Ocenjeno je, da jih je kakih 20.000 in število raste. Razumljivo, saj v Sloveniji za njih dela ni, prav tako ne denarja, da bi delo bilo plačano. Sedaj obstajata dve alternativi:

  1. Prisesaš se na slovenski socialni proračun – prijava na zavod za zaposlovanje, prejemanje raznih socialnih pomoči, nadomestilo plače, brezplačno zdravstveno zavarovanje, otroški dodatki, socialne pomoči, brezplačni vrtec, paketi humanitarnih pomoči, upanje, da ti gre zako slabo, da boš lahko postal osrednji predmet medijsko podprte humanitarne akcije zbiranja zamaškov, SMSov in tako svojo nesrečo lahko javno predstavil potom škandalov in travm željnih medijev in tako dalje.
  2. Dvigneš rit in se odpraviš preko meje poiskati delo. Greš čez vse ovire, ki tako omejujejo, da tega ne naredijo vsi Slovenci – neznanje jezika, drugi delovni in življenski običaji in navade, občutek, da si tujec, ki je v nekaterih primerih prišel po sistemu “s trebuhom za kruhom”, birokratske prepreke, pridobivanje raznoraznih dokumentov, nemalokrat visoki finančni stroški, overjanje in prevajanje dokazil o izobrazbi, dodatno izobraževanje, zdravniški pregledi, učenje in urejanje socialnih, zdravstvenih, davčnih zadev, ne nazadnje velikokrat dolge vožnje na delovno mesto, polno plačilo vrtcev v Sloveniji, urejanje plačil zdravstvenih storitev s tujo zdravstveno zavarovalnico, požiranje očitkov doma in v tujini – glej ga “gastrbajterja”….

Naj tukaj dodatno omenim, da je vloga politike in družbe zagotoviti dostojno in varno življenje svojih prebivalcev v domovini – Sloveniji. Ker pa tega politika in družba nista naredili, si mora vsak pomagati, kakor mu pač uspe. Eni s krajo, drugi s črnim delom, tretji pa s poštenim delom. Pa povečini ne, da bi se obogatil, pač pa da le preživi in da se poda dostojno in z dvignjeno glavo v vsakdan.

In nato, ko se 20.000 slovencev poda na to pot, v katero so bili večinoma potisnjeni s strani svoje tako drage domovine, tam zasluži denar, od katerega tam plača socialne prispevke, zdravstveno zavarovanje in davke, ga prinese in potroši v „bogati, za vse slovence preskrbljeni“ Sloveniji. Še predno pa ga potroši, se zopet pojavijo prej omenjeni politiki in slovenska družba, ki ne izpolnjujejo svoje vloge in si želijo iz tega novega – uvoženega denarja vzeti nekaj za „ne“-izpolnjevanje svoje vloge v obliki dodatne obdavčitve, čeprav bo ta novi denar, ki ga niti ne bi bilo v Sloveniji, če se popreje omenjeni fantje in punce ne bi v samorežiji odpravili čez mejo, skorajda v celoti potrošen v Sloveniji. Rezultat – davek v obliki DDV, cestnine,….

NE1m

Seveda bi se vsak, ki je v taki poziciji temu uprl. Še več, temu se upirajo tudi tisti, ki vede ali nevede to še postanejo. Kdor ne prizna, da se slovenski migrant razlikuje od slovenskega delavca, je del zgoraj omenjen družbe, ki so skupaj s politiko odgovorni za današnjo situacijo. In zopet sem presenečeno ugotovil, da je bilo slišati v slovenskem javnem prostoru – “Pa pojdite že, če vam je tako super v Avstriji”, javni klic po izgonu iz domovine. In politika je še vedno tiho, na toplem zaprta za stenami in še kar ne opravlja svojega dela in poslanstva, a kljub temu zahtevajo plačilo. Ne vidijo, ne slišijo, da se dežela deli, na naše in vaše, in nekje daleč je slišati rožljanje, ki spominja na ne tako davne dogodke, ki so spreminjali tok zgodovine…

Ok, mislim, da sem zadosti napisal o dnevnih migrantih, sedaj smo na vrsti mi, ki ne živimo v Sloveniji, nimamo prebivališča v Sloveniji,  ne delamo v Sloveniji, ne uporabljamo slovenskega zdravstva, ne uporabljamo slovenske infrastrukture, kot so ceste, vodotoki, energetske infrastrukture, a kljub temu občasno obiščemo Slovenijo v času dopustov v obliki turistov in “uvozimo” nekaj denarja v Slovenijo.

Tudi nam slovenska politika in družba ukazuje, da naj plačujemo poleg davkov v državah, kjer prebivamo,  živimo in delamo, tudi del davkov Sloveniji. Tokrat ne pod pretvezo, da živimo in uporabljamo slovensko infrastrukturo, pač pa pod pretvezo, da se morda nekoč vrnem v Slovenijo, oz. da živi soproga in otroka v Sloveniji in da naj se ločim, odrečem otrokoma ali pa jih nasilno, proti njihovi volji odpeljem iz Slovenije. TEGA PA NIKOLI NE BOM SPREJEL!

In tako sem se v znak protesta le dan po odležani vročini udeležil protestnega shoda kakih 3000 ljudi (težko bi sam ocenil pravo šteilo) na starem mejnem prehodu na Šentilju dne 27.12.2014, ki ga je organizirala Civilna iniciativa Apače. Mislim, da so v večini bili dnevni migrant, a solidarno njihovim težavam, ki so enaki mojim, sem se jim pridružil.

“Lopovi, lopovi “ je bilo slišati vsakih nekaj minut. Namenjenih že popreje omenjenim politikom in slovenski družbi, ki se strinja ali tolerira tovrstno krajo. Tisti občutek, ko veš, da stojiš med ljudmi, ki imajo tujo roko v svojem žepu, ki jim pod okriljem slovenske zakonodaje krade in so pripravljeni narediti vse, da zaščitijo svoje dostojanstvo , imetje in družine.

Sedaj je tudi meni postalo več kot očitno, da so mediji v rokah politike. Kako bi si sicer lahko drugače pojasnil, da je večina medijev spregledala dejstvo, da je protest za kako uro zaprl mejni prehod med Avstrijo in Slovenijo? V Evropi brez meja je bila Slovenija na eni od svojih mej zaprta od evrope. Če to ni simbolno dejanje, ki bi jasno povedalo, kako obupana je situacija in gre o temu brati le ob robu novic, potem mi ni jasno, kakšna organizija Slovenija sploh še je. Ne, ravno nasprotno, pojavili so se znalci, ki bodo neuko slovensko javnost poučili in jih obrnili proti tem 20.000 slovencem. In ena od teh umazanih novic je bilo delo slovenske davčne svetovalke Snežane Šušteršič, ki se je v javnosti delala norca iz delavnih ljudi – slovencev.  Ob primerljivih dogodkih v Nemčiji je zadosti 200 ljudi, da se politika zgane in upošteva neko mnenje, situacijo in išče rešitve. Tu pa se problem 20.000 slovencev ignorira in zasmehuje?

Ker vre v meni, a bom ohranil dostojanstvo, na tem mestu ne bom napisal, kaj si mislim o vas gospa Snežana Šušteršič, niti tega kar vam želim.

Tako, sedaj sem „Apač“. Ponosen “Apač”, ki se borim za svoje pravice in imetje, kot so se nekoč indijanci morali boriti za svojo zemljo in družino, ki so jih ugrabljali in posiljevali belski „izobraženci“. Mar je podobnost zgolj naključje? Da, da, verjetno bo res samo najključje, kajne ga. Snežana Šušteršič, ki se je rodilo v moji neuki in nizko izobraženi glavi.

Vir: Google Images

Snežana Šušteršič Vir: Google Images

Upam, da se temu boju pridružijo tudi vsi tisti, ki še čutijo v sebi ogenj in se niso prepustili diktaturi slovenske politike in družbe.

Na, pa sem zopet „zamoril“ s to tematiko. Tako hitro zapadeš v neko kolesje, ko imaš tako enormno breme na sebi. In te ne izpusti, in ne dovoli, da bi užival v lepotah življenja. Kaj hitro izpadeš kot „nerazsoden“ blaznež, za katerega pravijo, da se mu je „utrgalo“.

Ne ne, še sem pri sebi. A sem jezen, zelo jezen!

In tudi lepote znam še zaznati okoli sebe. Ko s hčerko smučava po belih, v soncu obsijanih strminah Krvavca, uživava izredno okusno kosilo v gostilni Tonač, pod vznožjem Krvavca, se prepuščava opoju jedi iz žara restavracije Napoli v Ljubljani, se sprehodiva s soprogo po zamrznjeni Cerknici, podoživljam dogodke izpred 28 let skupaj z nekdanjimi sošolci, praznujem Božič z družino v Prekmurju in na Notranjskem, se srečamo s starši, odtečem nekaj tekov po in okoli Ljubljane, spijem kuhanca z bližnjimi na ljubljanskih štantih, takrat vem, da še vedno živim in zaznavam lepo.

Krvavec1m

Želim si, da bi se na koncu vse izteklo na dobro, da bi se lahko vseskozi koncentriral izključno na lepe stvari, a obenem vem, da jih morda niti ne bi znal ceniti, če ne bi doživljal tudi slabe stvari.

Tako sem zopet v Frankfurtu, ostali so mi spomini na dopustno preživet čas v Sloveniji, in ogenj, da si želim še živeti in ustvarjati in se boriti za svojo pravico.

Tudi tekaško prihajajo novi izzivi, notranje napredovanje in doseganje osebnih ciljev.

Advertisements
Komentarji

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s