Obisk v Sloveniji in nastop na 19. Ljubljanskem polmaratonu

Posted: 04/11/2014 in Mnenja, Na poti
Oznake: , , , ,

Pozdravljeni v tem toplem, a mokrem novembru 2014. Ravnokar sem se vrnil iz Slovenije, kjer sem preživel nekaj dni dopusta. Lepa dežela, ni kaj, a lepo se je tudi vrniti semkaj.

Kot je bilo predvideti, sem imel vse dneve zapolnjene in večino obiskov in opravkov sem opravil, a ne vse. Še najbolj sem bil jezen, da sem nekje zapravljal čas in se tako nisem uspel srečati z ljudmi, ki so se me res želeli videti. Naslednjič, obljubim, da bom še bolj pozoren.

Srečanje s prijateljico iz otroških dni me je miselno prežarčilo tja v leta 1982-1986. Hecno, sami lepi spomini so ostali. Večerja z mojimi dragimi prijatelji in doma dimljenimi postrvmi je še vedno navzoče v spominu in brbončicah okusa. Ičo, kaj IT, v naslednjem življenju Ostaria!

Po štirih letih smo zopet uspeli organizirati srečanje s sošolci iz srednje šole. Z Matejo, danes vodjo kustosov Narodne Galerije v Ljubljani sva izbrala gostišče Kaval v Tacnu. Toplo srečanje z nekdanjimi soborci Srednje šole za gostinstvo in turizem v Ljubljani. Res nam je življenje namenilo raznolike življenske poti. Tako osebne, kot tudi poklicne. Po koncu srečanja smo se prešteli, koliko nas od 34 bodočih turističnih delavcev dejansko dela v turizmu? Prišli smo do številke 6. Je to veliko ali bi si bilo potrebno zamisliti, koliko potenciala je šlo drugam – vsekakor ne v slovenski turizem. No ja, smo pa vsaj nekateri postali izobraženi turisti:)

Screenshot326Drugi vrhunec mojega obiska v Sloveniji je bil nastop na 19. Ljubljanskem maratonu, no polmaratonu. Pravzaprav je bil to vrhunec mojega letošnjega tekaškega življenja. Izredno sem navdušen nad prireditvijo, pravi športni praznik. Tako veliko pozitive, energije in dobre volje je bilo čutiti tako med tekači, kot tudi med organizatorji in predvsem navijači. In prav njim se moram zahvaliti, saj so mi takrat, ko mi je bilo najhuje, pomagali premagati notranjega sovražnika in opraviti s preizkušnjo.

Občutki stati na štartu so neopisljivi. Navdušenje in podpora družine mi je veliko pomenila. Okoli tebe tekači, ki so prav tako trenirali verjetno vse leto, da so lahko sedaj pripravljeni tukaj. Tukaj, kjer smo vsi zaradi enega cilja, da premagamo izbrano razdaljo, da delimo navdušenje nad svojo ljubeznijo do svobode gibanja in da uživamo na trasi teka po slovenski prestolnici.

Sam sem se postavil v 5 štartno cono skupaj z nekim indijcem (od 4 prijavljenih od cca. 10.700 tekačev na 21 in 42 km). Neverjetno, kako se najdemo znova in znova. S soprogo potujeta po svetu in si vsako leto izbereta eno novo lokacijo za maraton. In nato je prišel štart. Relativno hitro smo se premaknili in pot se je pričela ob zvokih skupine Strojmachine. Neverjetno, kocine pokonci, adrenalin šprica, noroooooo.

In seveda me je vse to malce potegnilo. Tako sem tekel prvih 5 kilometrov nekaj hitreje kot planirano, in podobno se je zgodilo na 10 kilometru. A sam to težko opaziš, saj te iztegnjena ročica 7 letne punčke na »give me five« naravnost izstreli:).

Nisem pričakoval sonca, a se je le prikazal. Ni bilo ravno vroče, morda ravno prav. Vzpon po Vodnikovi cesti in nato po Večni poti me je malce presenetil. Po tej poti sem se večkrat sprehajal, a nikoli nisem zapazil klanca. Ne da bi bil prav hud, a nekako sva se »kregala«. Jaz njemu »daj nehaj«, on meni »na, še«. Do Vrhovcev sva se nekako zmenila in nato še finiš. Občutek sreče, ko pritečeš v cilj me je navdal s takim osupljivim vzhičenjem, da sem se moral boriti s solzami. Pa se ja ne spodobi, da moški v srednjih letih… Jankoviča sem skoraj pohodil, saj se mi je ravno postavil na moj v prihod v cilj. Na ta bi bila dobra, da bi župana snel po tleh, jaz pa na njem. Hm, zanimiva fotka…

Celotna organizacija, ne za pet, pač pa za šest! Fenomenalna izkušnja, ki jo bom upam še doživel.

Aja, še čas. Čeprav sem si želel teči pod 2:10:00 mi tudi tokrat ni uspelo. 2:10:56 sem potreboval. In tako sem se že prijavil na Lufthansin polmaraton marca 2015 v Frankfurtu, da poskušam izboljšati ta čas in da imam spet nov tekaški cilj. Letos marca sem tekel 2:11:11.

19. Ljubljanski maraton

Morda še novica za moje potomce/zanamce. Pred tedni sem prejel klic ga. Nataše Strlič iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije – tiste roza vile levo od Hale Tivoli. Muzej obravnava obdobje od začetka 1. svetovne vojne do današnjih dni. Poleg ostalih muzejskih zbirk hranijo tudi zbirko ustnih virov.

In ker so naleteli na zapis moje izkušnje v JLA leta 1991 me je ga. Strlič povabila k sodelovanju, da bi moja  zgodba dopolnila mozaik pričevanja iz leta 1991, ki jih hranijo v zbirki ustnih virov.

Video snemanje je trajalo kar 3 ure – toliko je bilo za povedati. Očitno pa ni bilo dolgočasno, vsaj tako nisem dobil občutka od kustosinje muzeja.

Tako, zgodba je dokumentirana in upam da varno shranjena v arhivu muzeja in puščena zanamcem na nek dokumentiran in arhiviran način.

V Frankfurt sta me “pospremila” starosta slovenske politike g. Kocjančič in bivši predsednik Slovenije g. dr. Turk. Hecno, se mi dozdeva, da sem srečal na teh mojih poletih v teh štirih letih več slovenskih politikov, kot pa v celem prejšnjem življenju v Sloveniji.

Lepe pozdrave tebi bralcu, pa do naslednjič.

Čau

Advertisements
Komentarji
  1. […] Obisk v Sloveniji in nastop na 19. Ljubljanskem polmaratonu […]

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s