Homofobija ob eurovizijski zmagi Avstrije

Posted: 19/05/2014 in Mnenja, Photography
Oznake: , , , , ,

Kot že leta berem in poslušam, bi me moralo biti pravzaprav sram priznati, da si prav vsako leto z veseljem ogledam evrovizijsko tekmovanje popevk – Eurovision Song Contest. To tekmovanje me spremlja že od malih nog, torej od kar se zavedam svojega bitja in življenja.

Sem glasbeni navdušenec, nekoč tudi aktivni glasbenik in šolan organist. Zaradi Evrovizije sem se pravzaprav pričel ukvarjati z glasbo. Kot majhen fant sem se odločil, da bom postal bobnar. Ko sem to zaupal očetu, sva šla na sejem glasbil, da bi si ogledala bobne. A, tako je naneslo, da se še dobro spomnim, kako je nekdo na orgle (tiste Heimaorgeln) igral čudovito zmagovito skladbo tistega leta – od Nicole „Ein bischen Freiden“ in to me je popolnoma prevzelo. Klaviature so to, kar želim igrati. In tako se je pričelo. Končal sem na Yamahi DX-7 FD za tiste, ki vedo kakšna huda mašina od sintesajzerja je bila to. Glasbena pot se je nekako ustavila po srednji šoli, ko ni bilo denarja za snemanje demo posnetkov, niti prave spodbude okolja. Pa tudi z očetom sva si bila neprestano v laseh, saj je on želel, da bi igral komercialo na porokah, sam pa sem se videl pubertetniško na Wembley Stadiumu v kaki Hard Rock Heavy postavi z našo skupino Charel, ki sva jo ustanovila v srednji šoli z Mirotom Hodžo. Miro je car, res navdušenec, ki se je prebil ne glede na vse ovire in se uveljavil v slovenski glasbeni sceni. Sedaj sem ga videl v skupini Sams fever, prej pa je dolgo igral pri Rock n Band. Bravo Miro. Morda, nekoč bo spet prišel čas, ko bomo kako “urezali”.

Spomin na zgodnja leta mojega stika z Evrovizijo je zarisan, kako z mamo in očetom našem majhnem stanovanju v Augsburgu sedimo v jedilnici na kavču z listkom v roki, kamor vsak zapiše svoje točke, ki bi jih podelil in strmimo na televizor. Glasba, jezik, obleke, ples iz različnih koncev Evrope na enem mestu, takrat še v spremstvu s celotnim živim orkestrom in obveznim dirigentom države izvajalke. Vem, da danes to ni kaj posebnega v tem globalnem svetu, a za tiste čase, za majhnega fanta je to bilo nekaj, kar je imelo status posebnega. Če se prav spomnim, sem takrat in še leta kasneje Evrovizijo pričakoval prav tako težko, kot olimpijske igre ali nogometno svetovno prvenstvo. In tako do današnjih dni. 2 leti nazaj so mi šle kocine pokonci ob nastopu Maje Keuc.

In piše se leto 2014. Nov šov, tokrat iz Kopenhagna, Danska. Nov tehnološki presežek scenske in oderske tehnike. In isti občutek, prav gotovo bom slišal bom nekaj novega, nekaj doslej neslišanega in enkratnega. Morda mi bo to kdo oporekal. In zopet se bom začudil temu. Veste, glasbo sprejemam kot nekaj intimnega, mojega. Le jaz vem, kaj je dobro in kvalitetno za moja ušesa, le moji možgani so v komisiji ocenjevanja, kaj pride do njih. Kaj je dobro, kaj je novo, kaj bom poslušal še dolgo časa in česar ne. Zato me ne prepričujte oz. poučujte o mojem glasbenem okusu, tako kot to ne počnem sam drugim.

Za mene je odkritje letošnjega leta Norveška skladba, pa tudi Gruzijci so me navdušili, čeprav se niso uvrstili naprej. Všeč sta mi bili tudi Italija in Španija. In Avstrija? Ja, všeč mi je bila. Skladba vsekakor, nastop tudi, oseba? Da, popolnoma. Conchito Wurst alias Thomas “Tom” Neuwirth poznam že od prej iz nemških medijev in šovov. Seveda sem prvič pogledal dvakrat, ker si nisem bil prepričan, kar vidim, oz. sem najprej pomislil, da je res ženska, ki pač ima narisano brado. No, pa je prav obratno. In to je vse. Thomasa / Conchito ne poznam kot osebo in tako se zadeva tukaj ustavi. Medijska oseba, ki je s svojim nastopom stresla medijski prostor in žal zbudila speče zlo v ljudeh. V tem primeru homofobijo in ksenofobijo, strah pred drugačnostjo, nevsakdanjostjo, pred homoseksualnostjo. V vseh medijskih objavah se Chonchita izraža zelo prijazno, mirno, prizemljeno in nadvse vljudno. Ničesar vulgarnega, agresivnega, oholega ali karkoli kar bi lahko zbujalo neko nasprotovanje.

Homofobia1mTorej najprej moram predstaviti svoj pogled. In ta je res enostaven. Homoseksualnost jemljem kot čustveno in spolno usmeritev, ki pač je. Ne jemljem je kot nekaj slabega in ne jemljem jo kot nekaj izrednega. Obstaja in imam prijatelje, ki so homoseksualci. In to je absolutno njihova osebna stvar, ki ne more vplivati na mojo relacijo do njih, niti mi ne povzroča kakršnegakoli stranskega občutka. Prav tako jih objamem, se skregam, se smejem, se jezim, se strinjam ali ne strinjam, jim podam roko, skratka, popolnoma jih sprejemam.

Vsa odstopanja, zavračanja do homoseksualnosti tudi sprejemam, saj so v domeni vsakega človeka posebej in njegova stvar. So tudi stvar kulture in okolja v katerem odrastemo. Moj indijski prijatelj tukaj ima težavo s homoseksualnostjo. Ne sprejema je, oz. je ni sprejemal, ker mu je bilo tako dano v njegovem okolju, kjer je odraščal. A tukaj v Nemčiji se po 10 letih počasi sam spreminja in pričenja gledati na to iz drugih oči. Je to evolucija?

Absolutno pa zavračam dejanja in izražanje z namenom žalitve, zaničevanja in agresije. Ne razumem, kaj je namen tega? Zakaj žaliti ali celo fizično napasti nekoga, ki ga sploh ne poznamo? Govoriti, da je homoseksualnost bolezen in jo enačiti z nekaterimi sprijenimi oblikami odnosov, je primitivno in zopet žaljivo. Se delati norca iz dveh odraslih moških ali žensk zaradi tega, ker gojita čustva drug do drugega in pri tem ne škodujete nikomur? NIKOLI ne bom sprejel tega, od nikogar. Še več, aktivno se bom boril proti vsem zlim dejanjem, še posebej pa hujskanju in javnem izražanju sovraštva – sovražnemu govoru!

Ob zmagi Conchite Wurst sem se pri objavah 24ur.com na Facebooku zgrozil. Torej ni mi jasno, kaj povzroči oz. kaj sproži tako agresijo, tako sovražnost in gnev, tako javno hujskanje k preganjanju homoseksualcev. Odvratno in nesprejemljivo. Čeprav je nekaj komentatorjev poskušalo te homofobe ustaviti in spustiti žogo na tla, se niso dali. Le nekaj jih je, ki so svoje nestrinjanje s homoseksualnostjo komentirali na človeka dostojen način, brez žalitev. A večina si jih je dala duška. Kako jih ustaviti? Kdo so ti ljudje? Je morda kdo med njimi, ki ga poznam in imam za svojega prijatelja ali znanca? Ta vprašanja so me pripeljala do tega, da sem si te ljudi ogledal.

Ok, skupno jim je to, da so homofobi. Da so agresivni in da nimajo normativov pri svojem izražanju. Po večini so slabega zdravja, saj jih veliko opisuje kako bruhajo. Veliko jih ima na profilu pse (pa to niso pudli), opazim tudi veliko slik športnih avtomobilov. Zgrozim se, ko vidim, da so tu tudi predstavniki gasilcev in celo vojak, če sem prav videl. Bi pomagali, branili res vsakomur? Med njimi je tudi nekaj žensk. Ni pravil, iz vseh okolij prihajajo iz vseh izobrazbenih struktur, a nekako se mi je le zrisala podoba tipičnega homofoba.

Ne, to je premalo. Absolutno. Na Facebooku so svoje žaljivo in sovražno mnenje podali javno, z namenom, da ga vidijo drugi. Prav, pa naj ga vidijo vaša družina, sosedi, znanci, učitelji, sodelavci, delodajalci, stranke in poslovni partnerji in naj se potem odločijo kako naprej. Morda pa je to tudi za njih nova izkušnja – nov trenutek spoznanja, kdo je ta sočlovek in kaj zagovarja.

Sicer bi si predstavljal, da je tovrstno nagovarjanje in žaljenje celo kaznivo in bi morda morali to po svoji dolžnosti preganjati uradniki, če ne celo preprečevati in naložiti upravljalcu brisanje tovrstnih komentarjev. A ker tega ni videti in tega enostavno ne morem tolerirati se bom uprl temu. Zakaj torej tukaj ne prilepiti teh ljudi in njihovih izjav, saj so bila podana prostovoljno na javnem mestu in neanonimno in jih izpostaviti širši javnosti.

Je med njimi kdo, ki ga poznaš, dragi bralec in kakšno je tvoje mnenje o tem? In če si sam med njimi? Oprosti, vendar ne morem tolerirati in nemo strmeti v tvoje grožnje, žalitve, ponižanja in javnim klicom k homofobiji. NE MOREM! Spremeni se, brzdaj se, toleriraj drugačnost. Živi in pusti živeti, svet ni tvoja privatna last.Homofobia2m

Torej težkega srca tukaj objavljam nekaj komentarjev na zmagovalca letošnjega tekmovanja Conchito Wurst, ki so po mojem mnenju popolnoma prekoračili mejo komentiranja in so zlorabili ta javni medijski prostor za podpihovanje sovraštva do drugačnosti in celo pozivali k sovražnim aktivnostim. Morda bo nekdo rekel, da s tem omogočam sramotenje tudi tukaj, a sam to ocenjujem kot boj proti zahrbtnemu, anonimnemu blatenju, da lahko izpostavimo te nestrpneže svetu in jim tako damo priložnost, da uvidijo, da kljub svojemu nestrinjanju ne morejo neopaženo početi, kar se jih zahoče in da njihov nagnusen način izražanja ni mirno sprejemljiv vsem.

Seznam nestrpnih in homofobnih izjav na Facebook 24ur.com

(vir: Facebook – objave 24ur.com)
http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/foto-na-evroviziji-slavila-avstrija-tinkara-predzadnja.html
http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/je-samo-dama-z-brado-ampak-videti-je-kot-da-smo-pristali-na-luni.html
http://www.24ur.com/vse-kar-niste-vedeli-o-bradati-zmagovalki-evrovizije.html
 
 
Advertisements
Komentarji
  1. Borut pravi:

    Z zanimanjem sem prebral tvoj prispevek. Zase lahko rečem, da sem bil kar konkreten rasist – tam proti koncu pubertete sem kot zelo samostojen (delal sem že od 5 razreda osnovne šole) najstnik in posledično, ker sem poleg šole samo delal in se z nikomer družil tudi zelo osamljen najstnik zapadel v neko čaščenje Hitlerja. Pogledal sem vse filme o njem, prebiral njegovo knjigo… Počasi sem spoznal še več takih ljudi in kmalu sem za rojstni dan od “kolega” dobil tudi ročno izdelano repliko giljotine z nekim konkretno antižidovskim sporočilom. To me je počasi malenkost predramilo, potem je prišla bolezen, tudi psihična in počasi sem prišel v fazo, ko mora biti muha prekleto tečna, da jo ubijem in če se le da jo probam speljati stran…:).

    Me pa ta cirkus okoli zmagovalke vseeno nekoliko moti – torej niti najmanj me ne moti kako zgleda, niti ni pomembno, da je zmagala, mene skrbi samo to, da se to tako napihuje. Kot da če hočeš kaj doseči, da skoraj moraš biti nekaj posebnega ali po spolni usmerjenosti ali po veri ali kakorkoli.

    Že če samo gledamo politiko in nasploh jokanje okoli neenakopravnosti spolov, da je premalo žensk na vodilnih položajih, da nimamo romov v parlamentu, nimamo đamije in ne vem kaj še vse… In pol mediji in ostali raznorazni družboslovci občasno, ko se kje na svetu pojavi kaka “raziskava” v tej smeri, začnejo delati tako paniko z takimi prispevki. Češ kako smo nazadnjaški, da nimamo pol žensk v parlamentu in v gospodarstvu, pa da ni romov itd… ja pa kaj naj zdaj na silo potisnemo neke ljudi noter brez ustreznih referenc, izobrazbe itd…samo da bomo moderni? Da bomo kot skandinavci?

    Drugače pa bi jaz kot moški z veseljem imel polno sodelavk ki bi bile streit, pa čim manj sodelavcev za katere bi bilo super da so geyi 😉

    Torej sem nekje na stopnji, ko me ne moti, nimam pa rad poveličevanja tega v smislu nekih parad in medijskih propagand.

    LP

    Borut

    • fosfos pravi:

      Borut, najlepša hvala, da si delil tukaj svoj pogled in občutke. Popolnoma se strinjam s teboj. Tudi meni gre ta rompompom na živce. A ker pač je, se malce distanciram in grem naprej.
      Z mojim postom sem želel izpostaviti problem, ki je meni izjemno moteč in to je da se določeni ljudje enostavno nimajo v oblasti in so kot utrgani s ketne. Njihove izjave so prešle vse meje komunikacije in ko začutim v njihov besedah tudi klice k agresivnosti je pri meni dovolj.
      Tudi sam se s čim ne strinjam, a to poskušam z neko mero spoštovanja in olike tudi zastopati in komunicirati. Recimo v celotnem tvojem komentarju si jasno sporočil nestrinjanje, a pri tem nisi užalil nikogar. Tako je možno najti prostor za vse.
      Hvala še enkrat in vesel bom še kakšnega tvojega komentarja in misli.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s