Pred dnevi me je kontaktiral D. C. (na njegovo željo anonimiziram), ki se je odločal o dobljeni ponudbi za delo v nemškem IT podjetju, ki ima sedeža v Saarbrucknu in v Wiesbadnu.

D. C. je v Sloveniji je bil zaposlen za nedoločen čas, tudi plača ni bila slaba in na splošno po svojem pripovedovanju ni slabo živel. A ker je situacija v Sloveniji takšna kakršna je, si je našel priložnosti drugje. A je bil v dilemi ali iti in sprejeti ponujeno. “80% mene mi govori, da sprejmem, a tistih 20% nekako išče razloge, da ostanem tu kjer sem”.

“Ponudili so mi XXk EUR bruto letne plače in službeni avto, za katerega moram mesečno plačati 1% vrednosti. Za ta 1% mi bodo povečali bruto in odšteli od neto prihodkov. Avto lahko uporaljam tudi za privatne potrebe. Dobil sem primer plačilne liste in na koncu bi dobil približno XXXX EUR neto na mesec. To je približno XXXX EUR več kot dobim zdaj, a seveda brez službenega avta. Potem je tu še XkEUR bruto variabila, ki se izplača enkrat letno – ponavadi v januarju ali februarju”

Zelo sem vesel, da lahko tukaj zapišem kratko zgodbo tega slovenskega IT mladeniča, ki se je prav tako odločil, da poskusi del svojega življenja prebiti v drugačnem okolju in s katerim sva izmenjala nekaj besed pred njegovo dokončno odločitvijo. Osebno dodajam, da je potrebno na vse te odhode gledati iz dveh zornih kotov. Eden je sigurno trenutna situacija v Sloveniji, ki ne zagotavlja priložnosti za relativno varno zaposlitev s poštenim plačilom in možnostjo napredovanja in osebnega razvoja, druga pa je dejstvo, da je zaposlitev v tujini tudi velika avantura, ki si jo je marsikdo želel poskusiti tudi v zlatih časih naše domovine. Eno z drugim sproži razmišljanje in po sistemu zdrave pameti in iskanja boljšega se mnogi prav takrat odločijo za to pot.

Mi lahko poveš, kako si prišel v stik s podjetjem, s katerim boš sedaj pričel novo poklicno pot?

Prijavljen sem bil na kar nekaj spletnih portalov za iskanje delovni mest. To so bili experteer.com, misterjob.de ipd. Občasno sem tudi pogledal na arbeitsagentur.de. Dosti krat so me klicali headhunterji, a je delo bilo začasno in največkrat dolgo maksimalno tri mesece. Seveda mi to ni najbolj dišalo zato sem na začetku vse zavračal. Po skoraj enem letu pa sem bil pripravljen celo poskusiti kot ‘contractor’. Torej delo, katerega sem sprejel, sem našel na arbeitsagentur.de. Poslal sem svoj CV in nisem pričakoval nobenega konkretnega odgovora. No, čez nekaj dni sem dobil odgovor, da so sprejeli moj CV in da ga bodo pregledali. Pomislil sem: ‘ ah to mi je že znano…’. Čez kakšnih deset dni sem dobil ponovno mail in tako so se začeli pogovori.

Kako so potekali razgovori?

Prvi kontakt je bil preko elektronske pošte. Dogovorili smo se za prvi termin in pogovor smo opravili preko telefonske povezave. Razgovor je potekal v dokaj prijateljskem tonu. Predstavil sem se in povedal nekaj o svojih delovnih izkušnjah. Na tem pogovoru sta bila prisotna dva managerja. V drugem razgovoru, ki pa je potekal preko skype-a, sem govoril z bolj tehničnimi ljudmi – torej IT-jevci. Tudi v tem pogovoru sem bolj natančno opisal, kaj sem počel in najbolj pomembno, kako sem to počel. Pogovor je bil dolg približno eno uro in sodeč po reakcijah tehničnega osebja sem že nekako vedel, da sem na pravi poti. Tretji pogovor (ravno tako preko skype) pa je potekal s CEO, ki je povedal, da sem pokazal dovolj tehničnega znanja in socialnih veščin ter da bi bili zelo veseli, če bi se jim pridružil. Predstavil mi je ponudbo, torej kaj vse lahko pričakujem od podjetja in kakšne bonitete mi pripadajo. Zmenili smo se, da mi pošljejo pogodbo o zaposlitvi in primer moje plačilne liste. Odgovor so pričakovali v zelo kratkem času. :/

Kakšna so bila pred odločitvijo tvoja razmišljanja, strahovi, dvomi, motivi,…

Torej za mene so bili ti dnevi nekaj najbolj mučnega. Vedel sem, da moram iti iz Slovenije in da mi bo na tujem bolje. Odločen sem bil, da grem, a ko sem bil postavljen pred dejstvo in ko se je bilo potrebno dejansko odločiti, sem začel razmišljati o tem, da ostanem. V bistvu sem iskal razlog, da ostanem tu kjer sem. Dejansko sem ostal doma in razmišljal o tem tri dni. Priznam, da sem v teh trenutkih bil psihološka razvalina in da sem bil obdan z vsemi možnimi emocijami. V trenutku sem bil trdno odločen, a spet v drugem sem bil čisto pomehkužen in obdan z dvomi. Kar me je držalo je bil en in edini motiv in to je predvsem upanje za boljše življenje. V veliko pomoč so mi bilo pogovori z družino. Vsi so bili istega mnenja. Čeprav moram priznati, če bi njihovo mnenje bilo nasprotno, bi se vseeno odločil za odhod. Enkrat, ko je odločitev padla, sem se moral otresti vseh dvomov in pogovorov, ki bi me morebiti odvrnili od začrtanega. Zato sem se odločil, da v trenutku, ko začnem razmišljati o pravilnosti odločitve, enostavno prekinem ta tok misli in se posvetim nečemu drugemu. Ker je odločitev padla, ni več smisla razmišljati več o pravilnosti le te.

Kaj bi sam želel sporočiti ljudem, ki se trenutno ukvarjajo z idejo odhoda?

Moje sporočilo bi strnil v en stavek, ki sem ga zasledil ob branju Alchemista od Paula Coelha in to je:

»There is only one thing that makes a dream impossible to achieve: the fear of failure.«

In jaz dodajam – D. C. želim ti uspešno, srečno in zanimivo pot. Pa javi se še kaj in deli z nami tvojo zgodbo. Hkrati pa vabim tudi druge, da se mi oglasijo in tukaj pustijo kako sled.

 

PS: V kolikor vam je bil zapis všeč in bi želeli še kdaj kaj prebrati, vas vabim, da zgoraj levo pod “APPLY FOR NEWS ON THIS BLOG” vpišete svoj email naslov. Tako boste o novi objavi samodejno obveščeni. Hvala in lep pozdrav

Advertisements
Komentarji
  1. silva pravi:

    copy-paste -en in edini motiv in to je predvsem upanje za boljše življenje….
    Ja, tudi mi si želimo tega. 😦

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s