Slovensko popoldne v Frankfurtu

Posted: 15/01/2012 in Mnenja, Uncategorized
Oznake: , , , , , ,

Danes je bil prav poseben dan.

Po letu dni od kar sem tukaj smo se končno dobili s prijateljem iz otroških dni, ki z družino tukaj živi že 8 osem let.

Prekrasen sončen dan je bil kronan s kosilom pri Simonovi družini, kjer smo si lahko ob Refošku izmenjali naša spoznanje in izkušnje. Sicer živijo le kakih 10 minut peš od mene, a nekako je tok dogodkov uredil stvari tako, da smo morali počakati na leto 2012.

Nekako smo bili soglasni, da vidimo življenje tu in v Sloveniji podobno in da nekatere stvari so pač drugačne in jih potrebno kot take tudi vzeti. Simon dela kot vodja prodaje pri nemškem IT podjetju, njegova soproga na ECB. Uredili so si življenje tukaj in zdijo se srečni. Še posebej pa sem vesel, da negujejo slovenščino pri svojih otrocih. Najstarejši sin hodi tudi na t.i. europsko šolo, ki jo svojim zaposlenim plačuje ECB in prejme 1 uro slovenskega pouka na dan. To je lepa dopolnitev slovenščine k domačem pogovornem okolju, ki je pomeni v tudi za prihodnjost dobro naložbo, saj če sem nekaj spoznal v življenju, je to dejstvo da je pomebna sposobnost komuniciranja z različnimi nacijami.

Lepo je videti druge Slovence v mojem okolju in vem da smo nekaj posebnega. Še posebej, ker nas je tako malo. To nas naredi posebne. Pa še Tina Maze je bila danes tretja in svetu na edinstven način sporočila, da nekje obstajajo meje. Bravo Tina!

Advertisements
Komentarji
  1. domacinka pravi:

    Lepo! Danes pa je že ponedeljek 16.januar, se pravi smo že v drugi polovici in še samo malo pa bo pokojnina. Tolaži me misel, da imam na zalogi toliko hrane(sicer brez sadja in zelenjave), da bom preživela. Naučila sem se narediti tudi riževo mleko, tako, da tudi kava ne bo črna. Črno se nam piše v Evropi, vse huje postaja, ljudje nismo pripravljeni, kljub večnim opozorilom, a nikakor si ne znamo “zategniti pas” v pravem pomenu besede. Portugalski premier je baje predlagal svojim mladim brezposelnim sodržavljanom naj gredo po svetu s trebuhom za kruhom. Kam naj gredo starejši, ki komaj prilezejo do pekarne? Tega nihče nikomur ne pove. Občutki niso nič kaj rožnati, čeprav me ob pogledu skozi okno mojega toplega doma sončen dan navdaja z optimizmom in voljo do življenja, ne samo voljo, veliko veselje do življenja, saj ne vem kako dolgo ga bom smela še uživati. Življenje je pomembna in neponovljiva dobrina. Pot življenja, ne glede kam nas pelje je vedno zelo poučna in zanimiva. Cilji pa so v začetku obsijani s soncem, a jih ščasoma prekrije megla in mnogi se na poti izgubijo in tavajo, ali pa so lahek plen pohlepnežev, ki jih pretanjeno spremenijo v sužnje. Verige so stkane iz bleščečih luči velemest in bučnih rajanj. V trenutkih osame, pa se le v obliki lepih sanj znajdemo spet sredi zelenih livad pod svobodnim soncem…

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s