Dobrodošli v letu 2012

Posted: 07/01/2012 in Uncategorized

Pozdravljeni v letu 2012. Nič kaj drugačno ni kot leto popreje.

Nikoli nisem marala poprazničnega obdobje, ki me spominja na prazne ulice, jelke brez iglic, in predvsem konec veselega decembra, zame enega najlepših delov leta. Nov začetek, nadaljevanje že začetega, novi cilji in želje, vse to bi lahko bilo letošnje leto. Kar si resnično želim, je zdravje in dobra volja pri premagovanju ovir in na trenutke depresivnega okolja. Želim si preživeti več časa z družino in prijatelji, želim si konca recesije, predvsem iz vidika, da se prijateljem zopet pojavi nasmeh na licih, ko pomislijo na prihodnost in začutijo možnosti, ki jim prinesejo uspeh.

Ravno sem se vrnil iz mrzlega in deževnega sprehoda. Slišim, da je v Ljubljani lepo in sončno in da tam daleč zadaj žarijo Alpe.

Pravijo, da bo letošnje leto odločilno za našo evropsko družbo, kot jo poznamo in da prihajajo težki trenutki. Nekaj prav gotovo drži. Čez noč bolje ne bo. Pa tudi dna se še nismo dotaknili po moji presoji. Dejstvo je, da je vrednosti v obtoku precej manj kot leta poprej, ko so bile napihnjene do enornmnih razsežnosti. Cene podjetij so dosegljive, a kaj ko ni strateških kupcev. Pa tudi špekulanti morajo skozi odvajalni program, da se navadijo, da je 5 % donosnost sprejemljniva. Dobro je tudi to, da se zahteve znižajo, da plani ne bodo ostali linearni in da ljudje ne bodo več nasedali težnjam po t.i. flexibilni zaposljivosti in variabilnem delu plače, ki lahko potencialno prinese “ogromne” …. Špekulativnost je potrebno zatreti v kali, saj ljudi onesrečuje. Vsak posel mora imeti vnaprej znane parametre in cene, drugače se zgodijo takali polomi, ko ne gre več za investicije, temveč navadne stave.

Ne glede na vse čutim, da bo letos fantaastično leto in da se bodo rodile nove priložnosti.

Advertisements
Komentarji
  1. domacinka pravi:

    Res je popraznično vzdušje obarvano z nekim veselim dokončnim stanjem.Tokrat me spominja na začetek službovanja, ko nisem vedela, kaj me tam čaka. A bilo je prelepo, ko sem po maturi začela delati doma z enoletnim zamikom, saj prej službe v domovini zame ni bilo in sem šla kot gastarbeiter v Avstrijo delat karkoli, samo da čas ne bi v prazno tekel, saj sem starše že v srednji šoli dovolj stala. Medtem pa se je še sestra poročila in so bili zapufani za doto in ohcet za naslednjih pet let…jasno, da ni bilo šans da bi sploh mislila na študij v Ljubljani, saj bi bilo neizvedljivo. Izvedljivo pa se mi je zdelo, da bi kljub temu študirala (vpisala sem se na filozofijo in psihologijo) v Zagrebu, kamor bi bilo bližje potovati in ne bi potrebovala drugega, kot mesečno vozovnico, a žal tudi zanjo ni bilo, je mama odločno rekla ne!
    Tako mi je našla zaposlitev v Avstriji, kaj našla, prodali so me neki Mađarici, ki je trgovala z ljudmi in otroki…dalje je že mračna zgodba, zato raje nazaj v vrtec, kjer sem naslednje leto le dobila službo, saj sem se jokajoč in bolehajoč vrnila iz tujine, odločena, da od doma ne grem več in pika. Moji zeleni griči okoli mesta so me zaljubljeno vabili na sprehode in ves čas sem sanjala svoje pesmi in slike…Pri popoldanskem počitku otrok sem se naslanjala na toplo lončeno peč in brala poezijo, če ni bilo kaj drugega početi, ali pa sem naloženo hitro opravila in preostanek časa uživala v svoji službi, na katero sem bila zelo ponosna in imela veliko načrtov za razvoj na tem področju. V naslednjem letu sem se že videla na faksu, saj sem nameravala študirati ob delu…
    Zdaj je minilo od tedaj že več kot petintridesetlet, vmes sem delala in nikoli pozabila na svoj načrt, da se izobrazim, da dosežem tisto stopnjo znanja, ki jo želim. Vmes sem rodila dva otroka, ju vzgajala, zanje uredila domovanje in skrbno načrtovala njun študij, ki bi moral biti neobremenjen, a je bilo še slabše kot z menoj. Kaj za vraga sem naredila narobe?
    Otroci so dokončali svoje šolanje, uspeli v življenju, a jaz sem še vedno polna pričakovanja, da se bom izobrazila. Končno sem uvidela, da je pomembno poznati tok časa in izkoristiti vsak trenutek. Zdaj ga lovim, čas namreč. Pogoje za izobraževanje sem si uredila z nakupom knjig in slovarjev, usmerila svojo željo po znanju na osvajanje znanja tujih jezikov, kar lahko počnem tudi sama brez plačevanja šolnine in čas do konca življenja je namenjen dosegu tega cilja. Z velikim zamikom in ne vem komu na čast, saj profita od tega ne bo nobenega, samo moje zadoščenje, kljub recesiji in kljub težkim časom, ki se nam obetajo!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s