Tako, pa je padla odločitev, da je minilo čisto preveč časa brez kolesa. Pa še čas razprodaj se je pričel, pa neukrotljiva sila občasnega jesenskega pobega iz betona…

Moram reci, da sem kar nekaj časa namenil pridobivanju informacij kaj in kako. Še posebej sem se ubadal z idejo ali Hardtail torej Trdak ali Fully oz. polnovzmeteno kolo. Prednosti “trdaka” so cca. 2 kg nižja teža, plezalne sposobnosti (zaradi direktnejšega prenosa sile), enostavnejše vzdrževanje in cena. Toda polnovzmeteno kolo mi nudi nekaj novega, nepoznanega, večje udobje pri vožnji po neravninah, ki sem ga velikokrat pogrešal, ter večji kontakt s tlemi zaradi vzmetenja zadnjega kolesa. Poleg tega si lahko dovolim hitrejše spuste, saj sem do sedaj imel občutek v nekaterih trenutkih, da moj bivši spremljevalec ne bo cel preživel spust. Ko sem si postavil še mejo pri ceni in jo seveda med odločanjem malce a ne bistveno zvišal, sem prišel do finalnega izbora:

  • Merida One-Twenty
  • Scott Genious
  • Radon Stage
  • Rose Jabba Wood
  • Stevens Fluent
  • Cube AMS
  • Canyon Nerve XC

Po res tehtnem razmisleku sem se odločil nato za slednjega, torej za polnovzmeteno touring gorsko kolo Canyon Nerve XC 6.0.

Source: www.Canyon.com

Tehnični list:

Frame Canyon New Nerve XC Race
Rear Shock Fox Float RP2
Fork RockShox Reba RL
Headset Acros AiX-03
Rear Derailleur Shimano Deore XT Shadow
Front Derailleur Shimano SLX E-Type 3×10
Shifters Shimano SLX 10-speed
Brake levers Avid Elixir 5
Brakes Avid Elixir 5
Hubs Mavic Crossride Disc
Cassette Shimano SLX 11-36 10-speed
Rims Mavic Crossride Disc
Tyres Schwalbe Nobby Nic 2,25″ Evolution Line
Cranks Shimano Deore XT FC-M 770-10
Chainrings 42/32/24
Bottom Bracket Shimano Deore XT
Stem Syntace F149 (31,8)
Handlebar Easton EA50 Riser 685/20 mm
Grips Canyon Bracelets
Saddle Selle Italia XR XC
Seat post Iridium 350mm
Pedals none included
Frame sizes S, M, L, XL
Colour sand blasted anodized black
Weight 12,4

Morda bi v tem postu opisal posebnost nabave tega kolesa, saj ga namreč ni mogoče kupiti v trgovini, pač pa po pošti. Podjetje se nahaja v Koblenzu in je precej znano zadnja leta v kolesarski industriji. Po priporočilu znanca tukaj, sem se nato le odločil za nakup, še posebej, ko sem izvedel za razprodajo modelov 2011 in opravil nakup po spletu nekaj minut po pričetku znižanj – torej malo čez polnoči. Čez 3 dni sem ugotovil, da so kolesa bila razprodana v nekaj urah (moja velikost okvirja M), tako da sem imel kar srečo.

Na kolo bi moral sicer po prvih podatkih počakati kake tri tedne, saj jih izdelujejo le po naročilu. Toda, ker je konec sezone in je bilo nekaj okvirjev očitno še na zalogi sem že čez 2 dneva dobil infomacijo, da je pošiljka oddana preko DHL. In res, kmalu zatem sem prejel DHLovo obvestilo, da je kolo prispelo v Frankfurt in da ga lahko pridem iskat na pošto, saj me dopoldan seveda ni doma. Pošta ni daleč, vendar si nisem želel tako velik paket vleči po cesti. Tako mi je na pomoč priskočil moj prijatelj Ranjan in skupaj sva se z avtom odpeljala do pošte.

Box v katerem je zapakirano kolo, ima naslednje dimenzije: 120 x 70 x 28 cm in gre brez težav v prtljažnik normalnega avtomobila (v Golfu sva podrla zadnje sedeže). Box je namenjen večkratni uporabi in uporaben za transport kolesa recimo na letalu ali podobno. Poleg tega je tudi servisiranje kolesa možno opraviti tako, da se kolo zapakira v box in pošlje v Canyon, kar pa mislim, da ne bom prakticiral in poiskal raje lokalne serviserje, saj gre za dele, ki so montirane tudi na drugih kolesih (Rock Shox, Shimano, Avid,…).

Torej, ko sem uspel spraviti kolo domov, me je čakalo sladko delo, to je montaža kolesa. Priložena navodila so natančna, poleg tega je moč montažo pogledati tudi na spletu s pomocjo kratkih filmov. Edino orodje, ki ga potrebujes za kolo je priložen moment kljuc. Glede na to, da nisem kak poseben tehnični freak, sem si vzel malce več casa in kolo sestavil v recimo efektivno eni uri. Seveda pa sem vsak stvar natančno pogledal, saj ne vem kdaj bom to počel naslednjič.

Poleg kolesa sem nabavil se Shimano dvonamenska pedala, torej na eni strani SPD na eni t.i. medvedje šape (za montažo je potrebno imeti ključ številka 12), bar ende (rogove na krmilu), števec, nosilec plastenke in 2 plastenki, kolesarsko orodje, mini ročno tlačilko, priložena pa je bila tudi tlačilka za prednje vilice kot tudi za zadnjo Foxovo vzmet.

Sama montaža poteka po naslednjih korakih:

  • Montaža sedeža
  • Montaža krmila
  • Montaža prednjega kolesa
  • Montaža zadnjega kolesa
  • Ostali dodatki

Uspelo mi je montirati vse razen bar endov, saj sam ne morem premakniti ročk. To sem prepustil mojstrom iz podjetja Bikemax, ki je sicer najprej poizksuil izvesti premik obstoječih ročk za dva centimetra s pomočjo stisnjenega zraka. A ni delovalo, tako, da je nato premik izvedel tako, da je z izvijačem dvignil gumo ročke in nato vbrizgal lak za lase. Tako je bilo moč ročke nato premakniti, lak pa je po kakih 2 urah popolnoma izhlapel in ročke so sedaj spet fiksne (prej si jih lahko se vrtel na krmilu).

Kolo je meni vizuelno izredno všeč in črna matirana barva na res lepo oblikovanem okvirju deluje enkratno. Kabel zadnjih prestav teče po notranjosti cevi okvirja. Povsod, kjer bi se lahko prišlo do kontakta kablov z okvirjem so varnostne nalepke, del cevi nad verigo pa je oblecen v snemljiv neoprenski zasčitni plašč.

Za pokušino sem prednjo in zadnjo vilico napihnil na 100 psi in po navodilih poskusil najti pravo razmerje.

Kolo sem nato zadnjo soboto uspel tudi dodobra preizkusiti na 70 km dolgem izletu od Frankfurta pa do vrha Taunusa (Grosser Feldberg). Široke pnevmatike se izkažejo za preglomazne na asfaltu, pa vendar gre kolo bolje kot moj stari Elios. Nihanja zaradi zadnjega vzmetenja ne zaznavam, kar verjetno pomeni, da Foxovo zadnje vzmetenje deluje tako, kot mora. Prvič imam sedaj tudi disk zavore. Moram priznati, da sem se tega najbolj veselil, saj na starih radirkah nikoli nisem vedel, kdaj je prišla točka pregretja. Velikokrat pa sem se ustavil s skrajnimi napori. Torej tole tukaj sedaj ustavi kolo, tako kot more. Tudi iz velikih brzin, pa tudi moja teža ni najmanjša. Trenutno sicer zadnja zavora daje malce “jokajoč” glas, a mislim, da se mora še vnesti.

Na makadamu sem ugotovil, da so gume preveč nabite z zrakom, tako da sem ga nekaj izpustil, kar se je takoj poznalo pri vožnji. Vzpon. Naporno. Glede na razgibanost terena sem odpirali in blokiral hidravliko prednje vilice  in poskušal čim več sile iz pedal spraviti v vzpon. Mislim tudi, da sem prišel do spoznanja, da bo res pametno nabaviti končno tudi SPD čevlje in izkoristiti celoten krog na poganjalu. Sicer me je precej strah, saj je ravno pred kratkim prijateljica Petra sporočila, da je zaradi SPD pedal močno padla. A verjamem da se bom že navadil. To bo moje božično darilo.

Torej sam Feldberg je za naše pojme hribček, saj je visok 878 metrov. A priznam da mi je dal vetra. Vrh je popolnoma gol in spominja na Veliko planino. Na vrhu je tudi 40 metrov visok razgledni stolp iz leta 1901. Stolp so po vojni morali renovirati, saj je bil bombardiran. Danes služi tudi kot TV oddajnik.. Vzel sem nekaj hrane in pijače in vse pridno pospravil že na poti na vrh. Tako sem se vrhu pogostil le še z jabolkom na t.i. Brunhildini skali (Brunhildisfelsen), ki so jo v neki legedni omenili pred 1000 leti. Če sem pot gor porabil slabe 4 ure, sem potreboval za povratek le še uro in pol. Spust je bil fenomenal, čeprav priznam, da bi v njem še bolj užival, če ne bi bil tako prekleto utrujen od vzpona.

A dan preživet v naravi me je res navdušil. In zopet imam neko svobodo, ki sem jo pred kratkim žal izgubil. Elios, počivaj v miru; Canyon, ponesi me daleč daleč…

Advertisements
Komentarji

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s