Pozdravljeni po dolgem času.

Mineva 8 mesecev od kar sem tu. Razlike po 4 ali 8 mesecih pravzaprav ne občutim. Ali ker je ni ali ker sem se očitno po 4 mesecih privadil na točko končne sprejemljivosti sprememb.

Poletje je, a moram reči, da bi to v Sloveniji prej opisali kot jesen. Morda je poletje le prišlo ta teden, ko nas je nekje v maju zapustilo (saj so takrat temperature dosegale 30 stopinj).

Vmes sem imel dopust in ga veselo odjadral z družino in mojimi res dobrimi prijatelji, tako, da je minilo v trenutku. Ko sem se vrnil iz dopusta, so se mi pridružile tudi moje punce. Tako smo ob večerih odpravili na potep po mestu in na vikend izlete v Heidelberg, Phantasialand in Paris.

Delo je intenzivno, saj smo v najbolj kritičnih fazah pred zaključkom in utrujenost se že pozna pri vseh vpletenih. A upam, da pripeljemo »baby home« kot jemljemo tale naš projekt.

V roku službe sem imel tudi priložnost obiskati Hondino akademijo, kjer je pravi učni center, tako za avtomobilske in moto mehanike, kot prodajalce in druge profile v podjetju. Nahaja se kakih 30 km iz mesta na samem in je precej impresiven. Na vrtu ima testno stezo, kjer se v večernjih urah urijo mladi kart vozniki.

Okolje se ni kaj dosti spremenilo. No, morda se je, vendar če posameznih točk ne opisuješ sproti, jih kaj hitro pozabiš. Recimo katastrofa na Japonskem. Tukaj je sprožilo val upora proti jedrski energiji. Masovni protest in veliko zmagoslavje zelenih »Die Grünen« na lokalnih volitvah je pripeljal do odločitve od takojšnjem predčasnem zaprtju 7 ali 8 jedrskih elektrarn in sprožilo precej velik naval na zeleno energijo. Nova bodočnost so tako postale farme vetrnic v severnem morju, le to pa za seboj potegne izredne investicije v izgradnjo omrežja za transport energije, kar spet sproža veliko vprašanj in negotovo prihodnjost energetskih velikanov kot je recimo EON. Enega od pohodov sem se udeležil tudi sam na predlog sodelavke, ki je velika aktivistka v tej smeri.

Začela se je tudi Bundesliga in pred petimi koli tudi 2. liga. Eintrach Frankfurt je žal zapustil prvo ligo, a ponedeljkov obisk v Commerzbank Areni mi bo še dolgo ostal v spominu. Veličasten objekt z 42.000 gledalci, od tega kakimi 10.000 »ultrasi« je podaril na poudarjam drugoligaški tekmi med Eintrachtom in Fortuno iz Dueseldorfa prekrasen nogometni večer. Prav iz vsakega kotička štadiona je moč gledati dogajanje na igrišču in okoli njega. Priporočam vsakomur. Minilo je tudi žensko svetovno prvenstvo v nogometu. Navdušenost, medijska pokritost in obisk tekem je bilo res izredno. Ob Maini je bil tudi velik video-wall in »public viewing«, kjer se je vsak večer dogajalo ob spremljavi gostinske ponudbe in žive glasbe. Žal se je favorit – nemška reprezentanca predčasno poslovila iz tekmovanja. Slavila je Japonska z veliko borbenostjo. Spremljal sem nekaj tekem pred dopustom in po njem in moram reči, da mi je bilo všeč.

Recesija se še vedno ne pozna tukaj, kupna moč raste, dela je veliko, prostih delovnih mest tudi. Ko se je maja sprostil trg dela iz naknadno pridruženih članic EU se je pričakoval val zaposlovanja. A od tega ni bilo kaj veliko čutiti. Sedaj med počitnicami je turistični obisk mesta še precej višji kot že običajno, hoteli so polni in kolegi ki stanujejo tudi v hotelih imajo vseskozi težave dobiti sobo. V času sejmov pa je težko baje dobiti posteljo tudi v bližnjih sosednjih krajih.

Mesto živi s svojimi prebivalci. Vseskozi se nekaj dogaja vseskozi se nekaj praznuje. Ulice so polne ljudi, glasba prihaja iz vsake ulica, dobro volje je čutiti na vsakem koraku. In neizmerno rad se sprehodim po mestu, ko mi to čas dovoli, večerni tek ob Maini pa tako predstavlja vrh.

Franfurtska borza je novembra lani preselila sedež podjetja v 7 kilometrov oddaljeni Eschborn v t.i. The Cube kamor se je preselilo 1800 zaposelnih. K temu je prišla ukinitev klasičnega trgovanja t.i. »Parketthandel« konec marca, kar pomeni nekako dokončen konec nekega »klasičnega« obdobja in elektronsko trgovanje je povsem zavladalo v zgodovinski stavbi. Sicer je že sedaj elektronsko trgovanje predstavljalp 90% delež, a vseeno pomeni ukinitev neko prelomnico. In kaj hitro me to asociira na enega meni najglobljih trenutkov, ki sem jih zasledil v medijih, ko sem pred leti v času pričetka finančne krize videl na Wall Streetu plakat z napisom »Jump, you motherfucker!« (posvečeno velikim finančnim umom, ki so uničili finančne trge). Komu bo sedaj možno kaj sporočiti? Računalniškem programu, ki s svojo vgrajeno umetno inteligenco na podlagi tisočih algoritmov izračunava optimalno strukturo portfelja in opravi nekaj 10 transakcij na sekundo? Nov plakat se bo morda glasil »CTRL + ALT + DELETE«, a kaj ko ne bo koga ki bi ta ukaz izvedel.

Medtem sem opravil tudi poskusno dobo. Nobenega pompa, nobenega dokumenta. Delaš naprej. No, moje nadrejeni si je vzel čas in naju z mojim indijskim prijateljem, s katerim sva tukaj pričela tole zgodbo povabil na večerjo. In nekako hecno, zopet so me pričeli obletavati »Headhunterji«, kar me potrjuje tukaj. Celo na en razgovor sem se odločil iti, tako zaradi izkušnje. Bomo videli, kaj, kam in kako. Dejstvo je – sem v globalnem podjetju, v globalni industriji na globalnem trgu. Mej ni, razlike se dopolnjujo in rojevajo nove poti.

Od junija naprej sem opazil, da sem skoraj popolnoma prenehal spremljati dogajanje v Sloveniji. Enostavno sem očitno prišel do točke, ko je bila intezivnost bombardiranja z negativizmom slovenskih medijev, aferami in rumenim tiskom preveč zame. In kot se mi je že zgodilo pred šestimi leti s cigareti, ko sem očitno doživel »overdose« in sem prenehal s to navado, sem nevede in nehote prenehal spremljati slovenske novičarske portale. Sem pa tja kaj zvem še iz drugih blogov in Facebooka, ter iz dnevnega pogovora z mojo družino. Moram reči, da sem nekako precej zameril slovenski državi (torej njenim voditeljem in državnemu upravnemu aparatu), kar počne s svojimi prebivalci in s svojo zemljo. Popolno izkoriščanje za bogatenje in blagostanje peščice izbrancev, ki imajo sposobnost prodreti v prave strukture, kakor tudi vsiljevanje volje in pravil, ki koristijo namenu izbrane elite. Sistem je kolapsiral popolnoma in razen zavedanja slovenstva v smislu jezika, kulture, običajev in lepot, je uspelo peščici drekačev (ljudje z veliko sposobnosti govorjenja in prodajanja megle, ki sami ne naredijo ničesar, a se vtaknejo v vse kar jim prinaša samopromocijo, pa tudi če ni stvar deluje) doseči popolno črnogledost na prihodnjost, brezupnost naprezanja in negotovo prihodnjost za mlade generacije. Že tako je svet v k…., ni potrebno, da je še miselnost tam.

Upam, da se bom imel nekoč še kam vrniti.

Ah ja še to, med obiskom v Sloveniji sem si nabavil Zlatkotove cdje. Zlatko – car si. Sicer malce preveč kolneš za moj okus, a glasba je cool. Od novosti, ki sem jih spoznal tukaj pa si sedaj ogledujem, pardon pslušam skupini »ASP« in  »…And You Will Know Us by the Trail of Dead«.

Toliko za danes, ob priliki pa kaj novega.

Advertisements
Komentarji
  1. hirlcleache pravi:

    Se vec takih objav, prosim!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s