Fenomen tope bolečine ob klubski mizici…

Posted: 02/02/2010 in Gospodarstvo in poslovanje
Oznake: , , , ,

Denimo, da razmišljamo o nakupu klubske mizice in denimo, da dobimo na dom reklamni letak ene od pohištvenih hiš v Sloveniji v kateri se nahaja prav dotična klubska mizica, ki bi jo morda izbrali. Ta mizica ima ceno 117 EUR, toda trgovec vam jo ponuja po izredno ugodni ceni, ki znaša 79 EUR, torej kar 33% ugodneje. Če vam je mizica všeč, se vsedete v avto in opravite nakup.

Nato čez nekaj dni uživate ob svoji novi klubski mizici, pijete kavo in prelistavate novo prejete reklamne letake. Nenadoma se vam dih zaustavi, kava, ki je ravnokar vstopila v vaša usta ni prepričana, če bo še nadaljevala pot in nenadoma vas oblije vročica, ki je posledica ugotovitve da ste bili na…. ah saj veste, tisti topi občutek.

Res je potrebno priznati, da se navedene dimenzije razlikujejo, vendar ne za 82% kolikor znaša razlika v ceni (redna cena 57,90 EUR, akcijska 33,99 EUR).  

Pa sami povejte, kaj si ob tem mislite…

PS: Mizice nisem kupil, oba letaka pa sem dobil skupaj v nabiralnik.

Advertisements
Komentarji
  1. Bimbo pravi:

    He, he, carsko! Menda se nič več ne splača izdelovati doma, ker je vrednost ljudi-izdelovalcev in cena (nesocialne) države drugod veliko nižja. Kljub temu imajo trgovska podjetja dovolj denarja za plačevanje celih hord nekih hudih tržnih kalkulantov, ki pomagajo eno in isto robo preprodajati z očitno tudi več kot 100-odstotnimi maržami. “Ako prođe…”
    Temu se res lahko reče dodana vrednost!

  2. fosfos pravi:

    Bimbo, hvala az komentar in da si me uvrstil kot link v svoj blog.
    Žal je temu očitno res tako. Zadnjič sem srečal znanko, ki mi je povedala da se ukvarja z mreženjem terenskih prodajalcev. Produkt ni važen, važna je marža. Torej če neko proizvodno podjetje najame tako prodajno mrežo, avtomatično nastane konflikt interesa, saj bodo prodajalci ocenili za kakšno nadomestilo bodo blago tržili, proizvajalec pa bo določil po kakšni ceni blago da prodajniku. V kolikor je ta razlika v skupnem znesku nižja od stroškov organizacije lastne prodaje (na katero ima vpliv) potem bo šel v to. In tako imam v nekaterih primerih občutek da se zgoraj opisano dogaja tudi v pohištvenih prodajnih salonih, ki se v samem bistvu ne razlikujejo skoraj v ničemer od opisane terenske prodaje. Ok, stacionarnost, pa investicija v lokacijo,… vendar srž je prodaja izdelka proizvajalca, s katerim nimam ničesar.

  3. Bimbo pravi:

    Fosfos, prosim in hvala tudi tebi. 🙂
    Hja, pretirane zmogljivosti za hiperprodukcijo in hiperprodajo stanejo. Da bi se vse to z obratovalnimi stroški vred poplačalo, kaj šele izplačalo, je potreben ustrezen denarni tok. Če slednji kljub najrazličnejšim finančnim izumom usiha, se vse skupaj kaj naglo nagne nad brezno, takrat pa padejo razne kalkulacije normalnih marž in maloprodajnih cen. Tako hvaljena konkurenčnost je prignana do absurda, ko se igra zreducira na cenovno vojno okrog enakih ali skrajno podobnih izdelkov, katerih resnična uporabnost in kakovost pa ostaja identična. Napredek? Hm!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s