Opazili ste, da sem imel dooooolg premor. Pravzaprav zeloooooo dolgega.In tako je moralo priti. Veliko se je dogajalo, preveč. Ustaviti se je bilo potrebno, malce zadihati, pogledati kaj je na levi in desni, kam pot pelje in česar enostavno več ni. Bančniki bi rekli, konsolidacija stanja.

Tako konsolidacijo sem imel tudi sam, pravzaprav je trajala kako leto. In zakaj sem se ustavil na blogu. Ne vem. ne znam povedati. Vedno, ko sem se namenil, da si zapiske uredim in da objavim zopet kaj, me je ustavilo nekaj. Nekaj, kar mi ni dalo navidha, da bi lahko prelil misli v pisani tekst.

Ok, dosti o tem. Nekaj prekleto novega je, kar sem se namenil početi. In tako vas vabim, da se mi pridružite, če le boste imeli možnost, čas in miselnost naravnano na smer, ki išče trenutek oddiha, trenutek nekje drugje od vsakdana.

Nastaja plesna predstava.Verjetno ste opazili, da je ples bil del mojega pisanja že v preteklosti, takrat skozi oči moje hčerke. No, tokrat jo skupaj z dvanajstimi plesalci produciramo za na slovenske in tuje odre. Premiera bo 16.5.2017 v Ljubljani – Center kulture Španski borci ob 19:30.

Ideja za predstavo se je rodila v smislu narediti nekaj, kar je lepo, kar lahko postavimo na oder, da ljudje začutijo in se sprostijo ob umetnosti in obenem, da nekaj naredimo. In ker v družini ravno sedaj bijemo boj z rakom na pljučih, smo se odločili, da zadevo zapeljemo dobrodelno. Celoten izkupiček od prodanih vstopnic gre ustanovi Mali vitez. To je fundacija, ki pomaga vsem tistim, ki so premagali to bolezen kot otroci, a so zaradi nje nekaj izgubili. Tako potrebujejo različno pomoč, terapevtsko, protezo, nadoknaditi šolanje, ipd. Več o plemenitem delu na http://www.katjadancecompany.com/ustanova-mali-vitez

Plesna predstava, ki jo pleše dvanajst plesalcev in plesalk skozi zgodbo in gib nagovarja gledalce in opozarja na bolezen, ki med nami tiho vdira v naša življenja. Želimo si, da bi nas podprlo čim več ljudi in bi skupaj poiskali čim več možnosti, kako “zbuditi” javnost, da je ta bolezen tako zelo vsidrana v naša življenja in da lahko vsi na nek način pomagamo.

Kratek povzetek zgodbe:
Ženska, ki obožuje svoj poklic zdravnice, ker lahko pomaga ljudem in je zavezana ideji, da je življenje vrednota. Sreča ljubezen svojega življenja, se zaljubi, užije trenutke ljubezni in sreče, nenadoma hudo zboli. Zdaj je na drugi strani – na strani tistih, ki ji je varovala, jim pomagala, sebi ne more pomagati. Išče sebe, pot in izhod iz bolečine. Bori se s sabo, s svojo bolečino, z zavedanjem, da izgublja boj … želi si, da bi moškega – ljubezen svojega življenja – in vse, ki so ob njej, obvarovala trpljenja ob sebi … zlije se s trenutkom. Oklepa se življenja in zaveda minljivosti.

Koreografinja in plesalka Katja Vidmar, sicer profesorica slovenščine na Gimnaziji Moste v Ljubljani, veliko časa namenja raznim plesnim/umetniškim/športno gibalnim projektom, med njimi prav gotovo izstopa iz preteklosti dobrodelna plesna predstava Ženska, katere častna pokroviteljica je bila Vlasta Nussdorfer in je bila prvič uprizorjena v 2008, na odru Mestnega gledališča Ljubljanskega.

Trenutni  datumi predstav, s katerimi bomo tako pomagali ustanovam in posameznikom, ki se soočajo s to kruto boleznijo, so:

  • Ljubljana – Španski borci (gostja Klara Jazbec) 16. 5. 2017 ob 20:00
  • Dol pri Ljubljani – Kulturni dom Dolsko (gostja Klara Jazbec) 20. 5. 2017 ob 20:00
  • Vrhnika – Dom Ivana Cankarja (gostja Klara Jazbec) 3. 6. 2017 ob 19:30
  • Ljubljana – ŠODR teater – Ljudski Dom Šentvid 10. 6. 2017 ob 19:30
  • Bled – Festivalna dvorana 17.6.2017 ob 19:30
  • Murska Sobota – Gledališče Park 12. 10. 2017 ob 19:00

Pred dnevi pa smo prejeli tudi povpraševanje, če bi gostovali pri slovenskih zdomcih v Švici (Bern). Če bi nas rad videli tudi v vaših krajih, mi to sporočite. Poiskali bomo pot.

Že sedaj je celoten projekt nekaj res lepega in navdahnjenega. Kaj vse pa še lahko postane, pa prepustimo času in gledalcem.

Upam, da si boste vzeli čas in nas obiskali na eni izmed predstav. Več informacij o vstopnicah na naši:

Zelo bomo veseli, če nas všečkate na Facebook in tako širite glas o našem obstoju.

Srečno nam vsem in se vidimo.

P.S Še to. Uspelo mi je preteči maraton v 2016 – pravzaprav 2, najprej Berlin, nato mesec dni kasneje še Ljubljana. Vse je mogoče, če si človek le to močno želi in je za to pripravljen nekaj narediti!

katja-dance-company


screenshot164

Utrnilo se mi je, da bi morda tole prišlo prav tudi drugim kreditojemalcem, ki so v preteklosti ali se pravkar odločajo za najem kredita v CHF (švicarski franki). Obrestna mera CHF LIBOR, ki se uporablja za te kredite je precej nižja od EURIBOR, ki se uporablja za obrestovanje EURO (pravilno slovensko bi moral zapisati evro) kreditov, ima pa tak kredit drugo tveganje, to je cena denarja oz. tečaj med EUR in CHF. Obroki ali anuitete so obračunani v CHF, medtem ko jih poravnavamo v EUR. Tako nastane vsak mesec razlika zaradi medsebojnega razmerja. Ta je seveda lahko negativna ali pozitivna. V teh recesijskih časih tudi na tem področju prihaja do vidnih sprememb in zaradi tega objavljam informativne preračune vaših CHF obrokov v EUR. Pri tem sem uporabil referenčne tečaje ECB z datumom veljave zadnjega v mesecu, saj ima nekako večina obračun z datumom valute zadnjega v mesecu. Upam, da info preračun pride komu prav, saj se zavedam, da marsikdo ne spremlja redno dogajanja in da mu za občutek prav pride tak hiter info pregled.

Novica 15.1.2015 – Švicarska nacionalna banka umaknila podporo EUR-CHF pri 1,20

Osveženo: 14.03.2016

Višina anuitete/obroka
Datum Tečaj za
1 EUR
300 CHF 400 CHF 500 CHF 600 CHF 700 CHF 800 CHF 900 CHF 1.000 CHF
30.11.16 1,0803 278 € 370 € 463 € 555 € 648 € 741 € 833 € 926 €
31.10.16 1,0820 277 € 370 € 462 € 555 € 647 € 739 € 832 € 924 €
30.9.16 1,0876 276 € 368 € 460 € 552 € 644 € 736 € 828 € 919 €
31.8.16 1,0957 274 € 365 € 456 € 548 € 639 € 730 € 821 € 913 €
31.7.16 1,0823 277 € 370 € 462 € 554 € 647 € 739 € 832 € 924 €
30.6.16 1,0867 276 € 368 € 460 € 552 € 644 € 736 € 828 € 920 €
31.5.16 1,1044 272 € 362 € 453 € 543 € 634 € 724 € 815 € 905 €
30.4.16 1,0984 273 € 364 € 455 € 546 € 637 € 728 € 819 € 910 €
31.3.16 1,0931 274 € 366 € 457 € 549 € 640 € 732 € 823 € 915 €
29.2.16 1,0914 275 € 367 € 458 € 550 € 641 € 733 € 825 € 916 €
31.1.16 1,1144 269 € 359 € 449 € 538 € 628 € 718 € 808 € 897 €
31.12.15 1,0835 277 € 369 € 461 € 554 € 646 € 738 € 831 € 923 €
30.11.15 1,0903 275 € 367 € 459 € 550 € 642 € 734 € 825 € 917 €
31.10.15 1,0900 275 € 367 € 459 € 550 € 642 € 734 € 826 € 917 €
30.9.15 1,0915 275 € 366 € 458 € 550 € 641 € 733 € 825 € 916 €
31.8.15 1,0825 277 € 370 € 462 € 554 € 647 € 739 € 831 € 924 €
31.7.15 1,0565 284 € 379 € 473 € 568 € 663 € 757 € 852 € 947 €
30.6.15 1,0413 288 € 384 € 480 € 576 € 672 € 768 € 864 € 960 €
31.5.15 1,0341 290 € 387 € 484 € 580 € 677 € 774 € 870 € 967 €
30.4.15 1,0486 286 € 381 € 477 € 572 € 668 € 763 € 858 € 954 €
31.3.15 1,0463 287 € 382 € 478 € 573 € 669 € 765 € 860 € 956 €
28.2.15 1,0636 282 € 376 € 470 € 564 € 658 € 752 € 846 € 940 €
30.1.15 1,0468 287 € 382 € 478 € 573 € 669 € 764 € 860 € 955 €
31.12.14 1,2024 250 € 333 € 416 € 499 € 582 € 665 € 749 € 832 €
28.11.14 1,2018 250 € 333 € 416 € 499 € 582 € 666 € 749 € 832 €
31.10.14 1,2067 249 € 331 € 414 € 497 € 580 € 663 € 746 € 829 €
30.9.14 1,2063 249 € 332 € 414 € 497 € 580 € 663 € 746 € 829 €
29.8.14 1,2061 249 € 332 € 415 € 497 € 580 € 663 € 746 € 829 €
31.7.14 1,2169 247 € 329 € 411 € 493 € 575 € 657 € 740 € 822 €
30.6.14 1,2156 247 € 329 € 411 € 494 € 576 € 658 € 740 € 823 €
30.5.14 1,2204 246 € 328 € 410 € 492 € 574 € 656 € 737 € 819 €
30.4.14 1,2200 246 € 328 € 410 € 492 € 574 € 656 € 738 € 820 €
31.3.14 1,2194 246 € 328 € 410 € 492 € 574 € 656 € 738 € 820 €
28.2.14 1,2153 247 € 329 € 411 € 494 € 576 € 658 € 741 € 823 €
31.1.14 1,2220 245 € 327 € 409 € 491 € 573 € 655 € 736 € 818 €
31.12.13 1,2276 244 € 326 € 407 € 489 € 570 € 652 € 733 € 815 €
30.11.13 1,2298 244 € 325 € 407 € 488 € 569 € 651 € 732 € 813 €
31.10.13 1,2333 243 € 324 € 405 € 486 € 568 € 649 € 730 € 811 €
30.9.13 1,2225 245 € 327 € 409 € 491 € 573 € 654 € 736 € 818 €
31.8.13 1,2310 244 € 325 € 406 € 487 € 569 € 650 € 731 € 812 €
31.7.13 1,2317 244 € 325 € 406 € 487 € 568 € 650 € 731 € 812 €
30.6.13 1,2338 243 € 324 € 405 € 486 € 567 € 648 € 729 € 811 €
31.5.13 1,2406 242 € 322 € 403 € 484 € 564 € 645 € 725 € 806 €
30.4.13 1,2238 245 € 327 € 409 € 490 € 572 € 654 € 735 € 817 €
31.3.13 1,2195 246 € 328 € 410 € 492 € 574 € 656 € 738 € 820 €
28.2.13 1,2209 246 € 328 € 410 € 491 € 573 € 655 € 737 € 819 €
31.1.13 1,2342 243 € 324 € 405 € 486 € 567 € 648 € 729 € 810 €
31.12.12 1,2072 249 € 331 € 414 € 497 € 580 € 663 € 746 € 828 €
30.11.12 1,2054 249 € 332 € 415 € 498 € 581 € 664 € 747 € 830 €
31.10.12 1,2076 248 € 331 € 414 € 497 € 580 € 662 € 745 € 828 €
30.9.12 1,2099 248 € 331 € 413 € 496 € 579 € 661 € 744 € 827 €
31.8.12 1,2009 250 € 333 € 416 € 500 € 583 € 666 € 749 € 833 €
31.7.12 1,2014 250 € 333 € 416 € 499 € 583 € 666 € 749 € 832 €
30.6.12 1,2030 249 € 333 € 416 € 499 € 582 € 665 € 748 € 831 €
31.5.12 1,2010 250 € 333 € 416 € 500 € 583 € 666 € 749 € 833 €
30.4.12 1,2014 250 € 333 € 416 € 499 € 583 € 666 € 749 € 832 €
31.3.12 1,2045 249 € 332 € 415 € 498 € 581 € 664 € 747 € 830 €
28.2.12 1,2050 249 € 332 € 415 € 498 € 581 € 664 € 747 € 830 €
31.1.12 1,2048 249 € 332 € 415 € 498 € 581 € 664 € 747 € 830 €
30.12.11 1,2156 247 € 329 € 411 € 494 € 576 € 658 € 740 € 823 €
30.11.11 1,2265 245 € 326 € 408 € 489 € 571 € 652 € 734 € 815 €
31.10.11 1,2191 246 € 328 € 410 € 492 € 574 € 656 € 738 € 820 €
30.9.11 1,2170 247 € 329 € 411 € 493 € 575 € 657 € 740 € 822 €
31.8.11 1,1670 257 € 343 € 428 € 514 € 600 € 686 € 771 € 857 €
31.7.11 1,1418 263 € 350 € 438 € 525 € 613 € 701 € 788 € 876 €
30.6.11 1,2071 249 € 331 € 414 € 497 € 580 € 663 € 746 € 828 €
31.5.11 1,2275 244 € 326 € 407 € 489 € 570 € 652 € 733 € 815 €
29.4.11 1,2867 233 € 311 € 389 € 466 € 544 € 622 € 699 € 777 €
31.3.11 1,3008 231 € 308 € 384 € 461 € 538 € 615 € 692 € 769 €
28.2.11 1,2840 234 € 312 € 389 € 467 € 545 € 623 € 701 € 779 €
31.1.11 1,2891 233 € 310 € 388 € 465 € 543 € 621 € 698 € 776 €
31.12.10 1,2504 240 € 320 € 400 € 480 € 560 € 640 € 720 € 800 €
30.11.10 1,2990 231 € 308 € 385 € 462 € 539 € 616 € 693 € 770 €
31.10.10 1,3708 219 € 292 € 365 € 438 € 511 € 584 € 657 € 730 €
30.9.10 1,3287 226 € 301 € 376 € 452 € 527 € 602 € 677 € 753 €
31.8.10 1,2935 232 € 309 € 387 € 464 € 541 € 618 € 696 € 773 €
30.7.10 1,3541 222 € 295 € 369 € 443 € 517 € 591 € 665 € 738 €
30.6.10 1,3283 226 € 301 € 376 € 452 € 527 € 602 € 678 € 753 €
31.5.10 1,4230 211 € 281 € 351 € 422 € 492 € 562 € 632 € 703 €
30.4.10 1,4341 209 € 279 € 349 € 418 € 488 € 558 € 628 € 697 €
31.3.10 1,4276 210 € 280 € 350 € 420 € 490 € 560 € 630 € 700 €
28.2.10 1,4638 205 € 273 € 342 € 410 € 478 € 547 € 615 € 683 €
31.1.10 1,4662 205 € 273 € 341 € 409 € 477 € 546 € 614 € 682 €
31.12.09 1,4836 202 € 270 € 337 € 404 € 472 € 539 € 607 € 674 €
30.11.09 1,5071 199 € 265 € 332 € 398 € 464 € 531 € 597 € 664 €
31.10.09 1,5123 198 € 264 € 331 € 397 € 463 € 529 € 595 € 661 €
30.9.09 1,5078 199 € 265 € 332 € 398 € 464 € 531 € 597 € 663 €
31.8.09 1,5168 198 € 264 € 330 € 396 € 461 € 527 € 593 € 659 €
31.7.09 1,5317 196 € 261 € 326 € 392 € 457 € 522 € 588 € 653 €
30.6.09 1,5265 197 € 262 € 328 € 393 € 459 € 524 € 590 € 655 €
31.5.09 1,5128 198 € 264 € 331 € 397 € 463 € 529 € 595 € 661 €
30.4.09 1,5066 199 € 265 € 332 € 398 € 465 € 531 € 597 € 664 €
31.3.09 1,5152 198 € 264 € 330 € 396 € 462 € 528 € 594 € 660 €
28.2.09 1,4841 202 € 270 € 337 € 404 € 472 € 539 € 606 € 674 €
31.1.09 1,4871 202 € 269 € 336 € 403 € 471 € 538 € 605 € 672 €
31.12.08 1,485 202 € 269 € 337 € 404 € 471 € 539 € 606 € 673 €
30.11.08 1,5455 194 € 259 € 324 € 388 € 453 € 518 € 582 € 647 €
31.10.08 1,4686 204 € 272 € 340 € 409 € 477 € 545 € 613 € 681 €
30.9.08 1,5774 190 € 254 € 317 € 380 € 444 € 507 € 571 € 634 €
31.8.08 1,6164 186 € 247 € 309 € 371 € 433 € 495 € 557 € 619 €
31.7.08 1,6354 183 € 245 € 306 € 367 € 428 € 489 € 550 € 611 €
30.6.08 1,6056 187 € 249 € 311 € 374 € 436 € 498 € 561 € 623 €
31.5.08 1,6276 184 € 246 € 307 € 369 € 430 € 492 € 553 € 614 €
30.4.08 1,6147 186 € 248 € 310 € 372 € 434 € 495 € 557 € 619 €
31.3.08 1,5738 191 € 254 € 318 € 381 € 445 € 508 € 572 € 635 €
29.2.08 1,5885 189 € 252 € 315 € 378 € 441 € 504 € 567 € 630 €
31.1.08 1,6051 187 € 249 € 312 € 374 € 436 € 498 € 561 € 623 €
31.12.07 1,6547 181 € 242 € 302 € 363 € 423 € 483 € 544 € 604 €
30.11.07 1,6541 181 € 242 € 302 € 363 € 423 € 484 € 544 € 605 €
31.10.07 1,6762 179 € 239 € 298 € 358 € 418 € 477 € 537 € 597 €
30.9.07 1,6601 181 € 241 € 301 € 361 € 422 € 482 € 542 € 602 €
31.8.07 1,6451 182 € 243 € 304 € 365 € 426 € 486 € 547 € 608 €
31.7.07 1,6519 182 € 242 € 303 € 363 € 424 € 484 € 545 € 605 €
30.6.07 1,6553 181 € 242 € 302 € 362 € 423 € 483 € 544 € 604 €
31.5.07 1,6477 182 € 243 € 303 € 364 € 425 € 486 € 546 € 607 €
30.4.07 1,6458 182 € 243 € 304 € 365 € 425 € 486 € 547 € 608 €
31.3.07 1,6247 185 € 246 € 308 € 369 € 431 € 492 € 554 € 615 €
28.2.07 1,6136 186 € 248 € 310 € 372 € 434 € 496 € 558 € 620 €
31.1.07 1,6214 185 € 247 € 308 € 370 € 432 € 493 € 555 € 617 €


_DSC3895_1965x1104_smallThis time completely offline. Yeah, it has been Show time again. This year back in Riesa, the home of Show Dance World Champs hosting the 2015 Show Dance World Championship.

As mentioned last year, I have lost the direct contact to the events, but I still follow as much as possible and available. And as I was just thinking to completely stop talking about these past beautiful times, I decided to pursue what I have started back in 2012. I mean I still wanna know for me. So why not publish it here.

Again a disclaimer – The source of the data is publicly available data from IDO. There might by some errors of which I do not currently know, so please do drop me a note in order to allocate and correct it. In case you would like to use the article or parts of it, please also do drop me a note below. I would be glad.

The following table presents the number of participants for each year starting as of 2007 till the latest championship. I hoped to get also historical data before 2007, but unfortunately I was not successful till now. Would be nice to get some data from some source to complete all historical championships.

Solos are divided by female and male contestants and by age groups. Small groups and formations ordered by age groups.

Riesa 2015 Number of participants

Here are some tables showing the No. of dancers per country for all 4 different categories:

Solos:

Riesa 2015 No. of dancers per country - solo

Duos:

Riesa 2015 No. of dancers per country - duos

Small groups:

Riesa 2015 No. of dancers per country - small groups

Formations:

Riesa 2015 No. of dancers per country - formations

And who are the most successful dancing nations during those past 9 years?

Click to enlarge:

Screenshot57

Comparing the historical data the STAR country of each year was as follows:

Riesa 2015 STARS

To have an overview of the medal winners by category and age over those 9 years I prepared these grouped standings to gather those most prestigious rankings in one place and to enable an easy view. At the end of this post I will add later those tables as a pdf doc.

Click to enlarge:

Formations adults

Screenshot59

Formations juniors

Screenshot60

Formations children

Screenshot61

Small groups adults

Screenshot62

Small groups juniors

Screenshot63

Small groups children

Screenshot64

Duos adults / mixed

Screenshot65

Duos adults

Screenshot66

Duos juniors

Screenshot67

Duos children

Screenshot68

Male solo adults

Screenshot69

Male solo juniors

Screenshot70

Male solo children

Screenshot71

Female solo adults

Screenshot72

Female solo juniors

Screenshot73

Female solo children

Screenshot74

And finally I was interested to make a Top 30 Show Dancers ranking considering championships from 2007 till 2014. To build up a ranking I have used weights (ponders) giving for the 1st place 15 points, 2nd place 10, 3rd place 8, 4th place 5, 5th place 3 and for the 6th place 1 point. Rankings lower then 6th would not get any points. According to this system the ranking of Top 30 Show dancers between 2007 and 2015 (with added compare to last years standing) are:

Screenshot75

From the TOP 30 Best IDO World Championship Show Dancers the following dancers dropped out of the TOP 30

Tsander Milena Russian Federation
Hutchinson Robert Canada
Bajic Dejana Montenegro
Rubb Toby Canada
Krivorutchko Valeriya Russian Federation
Kartnes Bjerkli Kirsten Marie Norway
Memagic Irma Bosnia & Herzegovina
Kulikova Svetlana Russian Federation
Scarrow Jodie Canada
Groenewald Chanté South Africa
Kononova Irina Russian Federation
Lesniak Shawn United States
Pajmon Sabina Slovenia
Bódi Bianka Hungary
Levchenko Elizaveta Russian Federation

In case you find some kind of mistake or suggestion you can contact me:

mojiutrinkinavdiha@gmail.com


25. oktober 2015. Veliki dan. Dan pričakovanj in dan, ko se bo materializiral ves trud, čas, vložena energija in fokus v obliki uspešno pretečenega maratona.

V Ljubljano sem prišel pravočasno. Sicer z ogromnimi problemi, stavke, begunci, zaprte meje, a na koncu sem le uspel. Prekrasni jesenski dnevi, velikokrat obsijani s soncem so me v Ljubljani navduševali in mi napovedovali izjemenen Ljubljanski maraton. No, morda sem bil malce presenečen nad temperaturo, saj sem zadnjih nekaj tednov vadil v precejšnjem mrazu v Frankfurtu, tako da sem opazil precej večje potenje. A kaj bi komplicirali z malenkostmi na tak meni osebno velik trenutek.

Asja se je tudi pripravila. »Ta mala« (čeprav pravi, da je že velika) se je pogumno pripravila za svojo prve desetko. Zelo ponosen nanjo, predvsem zaradi njenega pristopa k stvari. Ko se odloči, to 100% tudi izvede brez nobenega dvoma, brez obotavljanja.

V petek sva z Asjo obiskala Gospodarsko razstavišče in prevzela štartne številke, ter majico in torbo. Imam občutek, da sejem ne pride do izraza, nekako se izgubi v formalnosti. V soboto zvečer sva si vse pripravila in relativno zgodaj šla v posteljo.

Nedelja 6:00 – bujenje

Asja ima start ob 8:30 in tako morava biti v mestu vsaj kake pol ure prej. Kot sva pričakovala, sva se proti mestu odpravila sama, najina navijača pa sta nama sledila kasneje.

Bliže mestnemu središču zašliva glasbo in vedno več tekačev srečujeva. Na Tromostovju je vse že precej skoncentrirano in ob prihodu na Kongresni trg je dogajanje na vrhuncu. Tisoče sodelujočih, tekmovalci, njihovi spremljevalci, organizatorji, redarji, turisti…. Mešanica različnosti na enem mestu z enim ciljem, preteči in podpreti tekače na njihovi današnji poti.

Že čutim tisto vznemirjenje in tudi Asja ne ostane neprizadeta. Veliko dobre volje je v zraku in pričakovanj.

Asja se brž preobleče , objem in zaželim ji vso srečo in že se izgubi med tekači, ki počasi rinejo do štartnih blokov. Moram tukaj povedati, da je bilo tokrat izjemno problematično priti po obeh straneh do štartnih polj. Pločniki so popolnoma preozki, da bi »požrli« tako maso ljudi in na momente je zadeva izgledala nevarno na posameznih ozkih grlih.

Sam sem se postavil pri vhodu v Gimnazijo na Šubičevi, da bi lahko pospremil Asjo na pot, medtem pa sta prispela tudi najina navijača.

8:30 – Štart 10 km preizkušnje. Žal sem Asjo spregledal v tej množici ljudi, ki so se podali na pot. Ma, kako mi to rata!? Ja, ni kaj. Jo bom pa na cilju videl. Zahvaljujoč mobilni aplikaciji smo Asjo spremljali iz tople kavarne pod Maximarketom in se pravočasno podali čez kakih 45 minut do ciljnega dela, da bi jo lahko bodrili na zadnjih metrih.

In res, uro in 5 minut kasneje je Asja v veličastnem šprintu mimo nas pritekla v cilj svoje prve desetke. Srečna, zadovoljna in ponosna z medaljo okoli vratu nam je padla v objem in že pričela mozgati za 21 km preizkušnjo prihodnje leto.

Ok, čas je, da se sam odpravim v štartni blok. Štart mojega prvega maratona je ob 10:30.

Dobre volje, navdušen nad hčerinim zadovoljstvom se poslovim in se pričnem prebijati do štarta. Slišim se še z Uršo, ki se je odločila za polovično razdaljo in po letu dni se v štartnem bloku zopet srečava. Res sem je vesel. Nekako je fino, da imaš nekoga znanega ob sebi teh nekaj zadnjih minut pred štartom. In večina okoli mene je bila v skupinah.

10:30 – štart. Nič se še ne dogaja. No, saj tole že poznam. Kakih 10 minut bo trajalo, preden bo štartni val prišel do mene. Počasi, počasi vidim pred seboj glave, ki se pričnejo premikati. Zdaj bo. Z Uršo se še zadnjič objameva in si zaželiva lep tek in že se poženemo proti štartni črti, ki je pred Parlamentom.

Vznemirjenje na vrhuncu,  Strojmachine melje in ropota. Ob glasnem bobnanju prečkam štartno črto ob sošolcu iz osnovne šole Iztoku. Give me five in se premika. Levo in desno ljudje glasno vzbodbujajo, komentatorju se popolnoma sname, adrenalin zopet šprica. Ja, to je to. Kmalu pride prvi ovinek v levo na Slovensko cesto. Gledam, če bom kje zagledal moje, a jih zopet zgrešim. Nič ne de, gremo lepo, tako kot na treningih. Svoj ritem, ne se dati potegniti množici.

Veliko jih teče na polovični razdalji in lahko hitreje štartajo. Mnogo jih je zelo izkušenih in tekaško veliko bolj izurjenih. Naj gredo, vsak po svoje. Zadani čas? No, samo da pritečem, a nekje za orientacijo po trening tekih bi moral biti okoli 4 ure in 30 minut.

Naj tukaj takoj povem, da sem sledil Asicsovem programu treninga. In po tem sem pretekel največ do sedaj cca. 36 km. Prvič torej dejansko tečem 42 km danes.

Tečem po desni strani. Tu je lepo prostor in nihče se mi ne zapleta pod nogami. Takoj pri kavarni Europa gre Slovenska navzdol proti Gospodarskemu razstavišču. Noge gredo same od sebe, pumpa dela, nobene zadihanosti, torej bo tempo pravi. Pogledam na uro in pokaže tempo 5:30 minut za kilometer. Dolga ravnina teh prvih 5 km. Dolgo me ni bilo v Ljubljani in ogledujem si levo in desno kaj je novega, kako izgledajo ljudje, otrokom, ki ponujo rokice, dajem »petke« in sem zopet navdušen, kako prijetno je biti tu.

Že prej sem se odločil, da bom na vsaki postaji nekaj pojedel in seveda pil. Primarno banano in vodo, izogibal sem bom energetskim pijačam, katerih nisem vajen, da se kaj ne zgodi. Zagledam čokolado in jo pograbim. Eh, tista za kuhanje je, ta trda. Vse se mi zalima na zobe, tako da komaj diham med vso to maso, ki se mi je nabrala v ustih. Nekako spravim to čoko gmoto za zobe na stran, pa naj se počasi topi.

Na 5 km sem po 28 minutah. Počutim se odlično in nadaljujem tek z istim tempom. Kmalu pridemo do štadiona in zavijemo desno na Drenikovo. Razmišljam, naj tečem po cesti, ki gre strmo dol in seveda tudi potem gor, ali naj morda zavijem na pločnik, kjer gre bolj položno. Ah, nobenih bližnjic. Uberem jo po cesti. Na nadvozu zagledam transparent s sporočilom na temo beguncev v smislu »Eni tečejo za življenje«. Res je, smo priviligirani, da tečemo za zabavo. In s tem nimam slabe vesti. Važno je, da se te priviligiranosti zavedamo in jo spoštujemo. Tudi jaz sem tekel za življenje in dobro vem, kako to izgleda. A, ljudje smo ena čudna rasa. Poleg sebe zaslišim par, mlad par, tam, kakih 30 bi jima dal. Zgražate se zaradi napisa in glasno povesta, kako bi ona dva zdajle šla tja gor, transparent strgala in jim že pokazala. »Pa begunce bi bilo treba tako in tako postreliti na meji, pa bi bilo.« Ne vem točno, kaj naj naredim. Naj zamahnem, naj se spustim na njihov nivo? Naj protestiram? Mislim, da jim ni pomoči, dokler se ne bodo sami znašli v taki situaciji. In odločim se jih pustiti. No, grd pogled jima namenim in mislim, da sta opazila sporočilo. Zaleže tako in tako nič. Ne bom se več ukvarjal s takimi idioti, ne danes, ne tukaj.

Pospešim, da se ju rešim. Ugotavljam, kot že velikokrat, da ne morem najti nikogar, s katerim bi dalj časa tekel skupaj. Nekaj 10 metrov še gre, a potem je ali prehitro ali prepočasi. Moral bi se popolnoma predati nekomu, a kaj ko tega nisem vajen, saj večinoma treniram sam ali pa z Ranjanom, s katerim se popolnoma ujameva.

Ranjan je tudi na poti, ravno sedaj premaguje kilometre v Frankfurtu na frankfurtskem maratonu. Tudi sam sem imel najprej namen teči tu, a ko je Asja povedala, da bo tekla na 10 km v Ljubljani, dileme ni več bilo. Res sem si želel biti z njo.

Tek po Goriški do Merkator centra na Celovški mi ni najljubši del proge. Ni kaj videti, ljudi je tudi manj. A v miru nadaljujem pot v zmernem tempu. Tu pridem tudi do 10 km po 57 minutah. Toplo ratuje, sonce počasi kaže svojo moč in počutim se prijetno in močno. Pri Merkatorju godba na pihala, prečkam Celovško, jooj koliko ljudi se je nabralo in koliko navijaških rekvizitov. Super. Cesta se malce vzpenja proti Vodnikovi in ko pridem nanjo je vse do Večne poti levo in desno pravo nogometno navijaško vzdušje. En kup zastav, ki se jih spomnim že lani, pa bodrečih pogledov in veliko otrok.

Nato desno na Večno. Tu se že dobro čuti vzpon, a sem se ga navadil teči. Pogled rahlo usmerim v tla predse, telo se malce nagne naprej in upre proti vzponu. Na ravnini poskušam teči s pogledom daleč predse, z dvignjenimi rameni in popolnoma pokončno držo. Tako pravijo, da gre več kisika v pljuča in zavest je bolj optimistična in pripravljena na odprt boj s progo.

Na 15 km prispem v času pod uro in 27 minut. Tudi tu se najem in napijem in imam počasi občutek, da pretiravam. Na treningih nimam nikoli nič s seboj. Morda, če je toplo, vzamem kak euro in si kupim kako vodo na poti, na daljših treningih pa pojem kako banano po 21 km. Tukaj pa kar naprej nekaj mlatim. Odločim se, da bom na postaji 20 km samo nekaj spil.

Zelo je že toplo. Vesel sem, da sem se oblekel le v kratko majico. Opažam okoli sebe ljudi z jaknami, trenerkami, dolgimi zimskimi tekaškimi hlačami in se sprašujem, kako da jim ni vroče.

Pot mimo Vrhovcev mine brez posebnosti. Lani sem imel tukaj krizo. Prav spomnim se, po 17 km sem se bojeval z mislimi in bolečinami, pa sem srečal prijatelja iz otroških dni in njegovo družino, pa je šlo.

Tokrat vse ok. Še vedno se dobro počutim, čeprav čutim, da se veliko znojim. A glede na redno pitje vsakih 5 km se ne sekiram. Ko pritečem na Tržaško cesto, upam, da zagledam starša, če bi se morda kljub slabemu zdravju odločila priti pogledati. Žal ju ne ne vidim, a že vidim konec Tržaške ceste, kar mi daje vedeti, da se bližam koncu lanske preizkušnje in da se letos zame tam tekma šele pričenja.

Pri kinu Vič držim dogovor sam s seboj in vzamem le vodo. No. Čez nekaj metrov mi stisnejo v roko Red Bull. Ja kaj naj pa sedaj z njim? Nič, odprem ga in naredim nekaj požirkov. Mmmmm, hladen je. Paše ga držati že v rokah, da ohladim razgrete dlani.

Aškerčeva cesta se razcepi. Levo polmaratanci, ki zavijejo proti cilju, desno maratonci, ki nadaljujejo pot. Ničesar ne čutim. Nobene želje, da bi raje zavil proti cilju. Veselim se, da dneva še ni konec, veselim se, da zmorem po 3 letih in pol teka nadaljevati tek. Opazim pa, da se mi je dvignil srčni utrip. Načeloma je konstanten okoli 145 – 155. Po Aškerčevi pa kaže tudi preko 160. Mar podzavestno doživljam nadaljevanje poti?

20 km – čas 1:57:00. Počutje, ne bom rekel odlično, vendar prav dobro. Lani sem slišal eno vrhunsko tekmovalko, da moraš biti po 21 km popolnoma ok, kot da bi ravnokar začel teči, da lahko nato uspešno nadaljujeješ na 42 km. Hm, no, tako se ravno ne počutim. Čutim, da imam že dve uri za seboj, a nimam nobenih težav.

In dobre volje odvržem Red Bull v smetnjak in se podam proti Trnovem. Sonce sveti na asfalt in odsev se močno odbija od ceste. Dobro da imam sončna očala.

Navijačev je precej manj. Na oko bi rekel, le še kakih 10% tistega, kar sem doživel na prvih 21 km. Postaja bolj intimno, bolj individualno. Tudi tekačev ni več veliko. Opazim samoto in le še vsake toliko časa organizatorje. Ti, kot da bi vedeli, da ni več drugih navijačev, vzpodbujajo tekače. Hvaležen sem jim, pomaga.

Naj tukaj povem, da je bilo v pravilniku brati, da je potrebno 21 km preteči pod 2:30:00, če želiš nadaljevati na 42 km. Saj nisem dvomil v to, le nekako sem si rekel, da bom naslednjih 21 km vzel bolj na »izi«. Tako mi je ritem padel na nekje 6:15 po 22 kilometru.

Ko sem pritekel na Cesto v Mestni log je mimo mene švignil tekmovalec z srfom pod roko. Neverjetno. Da bi sedaj moral vleči še kaj s seboj poleg sebe…

Prehitela me je tudi gospa, s katero sva potem tekla nekaj časa skupaj. Dohitel jo je njen partner in naenkrat je pričela jokati, da ne zmore več zaradi bolečin v podplatu. Joooj, pa upam, da se še mene kaj ne poloti. Zaenkrat sem na 25 km in nič še ne boli. Pustil sem ju za seboj in počasi nadaljeval. Čas 2:28:00. Vse gre po planu, vendar počasi postajajo noge težje. A ne tako, da bi bilo nepričakovano.

Odločim se tudi jesti, na k… mi gre čokolada, a nič ne de, verjetno bi bilo dobro dobiti nekaj nove energije. Poleg koščka banane mislim, da sem vzel tudi košček mandarine.

Na Jurčkovi, tik pred 27 km, začutim bolečino v zunanjem delu desnega kolena. Čutim, kako nekaj ni v redu. Pa ne toliko zaradi kolena, ampak telo postaja nekam čudno. Vedno bolj trd postajam, lahkotnosti gibanja naenkrat ni več. Kaj hudič je pa sedaj to? Malce me zaskrbi, saj mi kaj takega ni poznano od prej. Ne vem, ali se kaj dogaja v glavi, pa bo že čez 5 minut mimo, ali pa je nekaj narobe. Tako zares. Ker po kakih 500 metrih vse postaja samo še slabše, se odločim, da bom malce hodil in poskusil razmigati koleno, malce spremeniti dihanje, se malce pretegniti in se »resetirati«. No, dobra reč. Prav danes, na tako zelo pomemben dan zame, se moram ukvarjati s takimi težavami. Kaj se mi to ni moglo zgoditi že prej, da bi vedel, za kaj gre in bi znal ukrepati.

Ko hodim, je še kar ok. A mišice v nogah postajajo vse trše. Vsakič ko se dotaknem tal, jih še bolj »zabijem«. Bolečina v kolenu ne popušča, vendar se tudi ne povečuje. Stisnem zobe in se zopet podam v tek. Veliko vas ve, kako neprijetno je po pavzi pričeti zopet s tekom. Vsak korak zaboli, glava se upira, a obenem tudi veš, da že po nekaj metrih ta bolečina preneha in padeš spet v ritem.

Tokrat je bilo drugače. Nič ni bilo bolje, le še z vsakim korakom slabše. Bolečine v desnem kolenu so bile hude, vedel sem da me boli tudi levo koleno na prav istem mestu. A bolečine tam nisem čutil, le vedel sem, da je tam. Ne znam pojasniti, a ko nekaj tako boli, da »preglasi« ostalo, potem samo še veš. Močno me je začelo skrbeti, saj ni in ni hotelo biti bolje. Vse bolj trd sem postajal in vse bolj sem se našel v usločeni drži. Vse skupaj je postajalo depresivno in nekako sem začel slutiti, da se tole ne bo končalo po mojih željah. In tako sem nadaljeval naslednje 3 kilometre.

In nato se je zgodilo. Prišel je trenutek, tako popolnoma iznenada in nezavestno. Tako, brez sodelovanja misli. Zategnilo me je po celem telesu, noge so se vkopale. Stop. »Halo, telo javi se, možgani tukaj. Kdo ti je rekel ustaviti stroj?« Bolečina neznosna, leva noga je hotel še nekaj narediti, desna se ni več odzivala. In tam, tik pred 30 km sem obstal. Sredi ceste, na ovinku na Orlovo cesto pri železniškem prehodu.

Stal sem in se držal sklonjeno za kolena. Nisem mogel ne naprej, ne nazaj, ne se vsesti, nič…

Rekel, bi da sem tako stal kakih 30 sekund. Če bi me kdo porinil od zadaj, bi verjetno padel kot drevo. Občutek nemoči, razočaranja in takojšnjega spoznanja, da so se v tem trenutku moje želje in sanje za ta veliki dan razblinile. Ostaneš popolnoma sam s svojim razočaranjem.

Počasi sem se dvignil, se premaknil iz mesta korak po korak kakih 5 metrov. Pogledal sem po cesti naprej. Nekaj tekačev je priteklo mimo. Cilj je še prekleto daleč. Celih 12 km je še pred menoj. Če bi ga videl, bi šel na vse štiri in se priplazil, tako pa…

Ustavil sem uro. Konec je, tekma se je zame končala. Poklical sem soprogo in ji javil, kje sem. Odpravila se je pome, sam pa sem se zavlekel preko železniškega prehoda na pločnik, daleč od oči drugih. Malce me je bilo sram, predvsem pa sem čutil neznansko razočaranje. Razočaranje, da je bil ves vloženi trud zaman, medtem, ko so drugi tekači pogumno nadaljevali mimo moje točke odstopa.

Ko je prišla soproga, mi je pomagala vstati in brez besed sva se odpravila proti domu. S skrajnimi močmi sem se zvlekel v stanovanje in se pod vročim tušem počasi, počasi spravljal k sebi. Nisem se kaj dosti spraševal, kaj je šlo narobe. Zato bo še obilo časa. Hčeri sta stali za menoj in me vzpodbujali.

Ma, saj vem, da gre za rekreativno prireditev, da je vse skupaj zabava in hobi in da ni nihče nič s tem izgubil. A kljub temu sem bil razočaran nad neuspehom, nad nedoseženim ciljem.

Edino, kar mi še ni bilo jasno, je bilo koleno. Moram morda k zdravniku? Nekje pri sebi, mi je bilo jasno, da sem pregorel in da je to tudi del tega. A po drugi strani, kaj če gre za poškodbo? Kakorkoli, utrujenost je odločila, da se iz sedežne ne dvignem več in da počakam, kako bo s kolenom kasneje.

Že naslednje jutro je bilo precej bolje. Nobene zateklosti, rdečice. Dobro, zategovalo je še precej in bolelo tudi,  a to je relativno taka normalna bolečina.

V naslednjih dnevih je bilo že precej bolje in misel na zdravnika je zbledela. V sredo sem šel na joging 6 km, vse ok, nato še v petek na 12 km, tudi ok in nato, čeprav sem vedel, da verjetno ni prav pametno še v nedeljo, torej teden dni po poskusu maratona še na 21, ki sem jih oddelal v 2:03:00. Vse ok, malce se je sicer zopet pojavilo koleno, a daleč od neprijetne izkušnje. Ranjan me je zaskrbljeno okaral, kaj ga vendar lomim, pa sem mu samo rekel, da sem samo želel vedeti.

Kaj naj torej rečem v zaključku. Nekako se ta dan očitno ni vse izšlo, kot je bilo planirano. Včasih pač tako pride, brez razloga, kar tako. Očitno je potrebno kdaj tudi pasti, sam sebe razočarati, da bi potem lahko šel naprej močnejši, z več izkušnjami. In takoj sem sem prijavil za žreb na Berlinskem maratonu naslednje leto. Med tem pa bom nadaljeval, kjer sem se ustavil. Saj se vendar tečem zato, ker se v tem dobro počutim in ne zato, da bi moral komurkoli kaj dokazovati. No, sebi že :).

Vsem tekačem, ki jim je uspelo preteči zadane cilje, iskrene čestitke. Vsem tistim, ki pa smo se morali ustaviti, pa dodatno spoštovanje, ki je potrebno, da oddelaš razočaranje in spoznanje poraza, ter se pobereš in najdeš novo motivacijo.

Zahvaljujem se tudi vsem obiskovalcem ob progi. Res dajete posebno ekstra energijo, če pa zagledaš še znan obraz, pa še toliko bolj.

Organizatorjem Ljubljanskega maratona, čestitike in zahvala, obenem pa tudi sporočilo, da bi si želeli, tudi mi, ki nismo uspeli priti do cilja, spominske fotografije iz OMV foto stolpa. Tako ne drži, da je naša štartna številka »Napačna štartna številka« 🙂

Pa srečno še naprej!

AlbertP’s 3:05 h Running Move #SuuntoRun

 


I have visited today the International Car Exhibition in Frankfurt who is the host of the IAA every 2 years. This has been the third time and I became very experienced in the sense where to find which brand and got around pretty fast. Still it took me some 6 hours which I have spent among thousands of spectators and visitors. I admit that in some moments I almost desperately wanted to get our of the crowd as it became very uncomfortable finding your space.

Anyway, that’s what car lovers want. And are prepared to get into some squeezing to see, hear, touch and smell the amazing design and technology which car makers have on offer for 2015 and the future.

This year its all about Luxury! Bigger, more techy, more leather, more, more, more….

And the my personal winner is: Mercedes Benz.

Mercedes released a whole fleet of SUV of every model of their street range. And all of them have built in Mercedes GL gene. They are big, strong and look they might run forever.

And then there is a huge offering of street models, where I would pick the new C Coupe and off course the whole S line, especially the S Coupe. Its just incredible what a man can design and build.

I was lucky and got into a small group who had the chance to talk to the lead engine engenir who is responsible for the new generation of Mercedes engines. I loved to see that this a man who even would built with his bare hands on some piece of engine in his own garage if he would now have this responsible role in Mercedes.

BMW has put the main attention to its new 7 series limousine. In my earlier days this series would be called business class. Well nowadays this has nothing to do with today’s business reflection where managers kind a seek of max saving possibilities and share most of the time in open spaces. The 7 series is pure luxury with lot of gadgets. Surely one of the main important parts of the package are the huge, but hybrid engines. The car is extremely long and offers a lot of space especially at the rear where the tired passenger gets actually into a lounge. Massage seats, leg rest, screen key, remote parking via mobile phone, built in automated air fresheners. remote check of the car status,…

BMW has released also the new X1 which finally looks like an SUV, much closer now to the X3.

Further I would like to mention the new Alfa Romeo Giulia. Just love the design who reminds me to the old Alfa 33 which I liked so much earlier. Pure road sport.

Then there were Brabus and Mansory who are able to upgrade amazing cars to be even more amazing.

Range Rover has a much easier possition now. They are surelly leader in SUV segment, and as all other car makers possition their selves into this segment, people are more willing to buy such a car. Even the german police cant reject it (look in the gallery below).

Well I need to admit, that also myself got into a relation with an SUV, so as I am still waiting for my car to arrive I had checked all the pretty little details today.

At the stand of the world best exhaust producer Akrapovič  from a small country Slovenia I was so delighted to have a chat with my landsman.

Mainly all car makers have shown a lot. A lot of car, but also a lot of money. I am hearing that todays youth is not interested in purchasing a car in their future life. This reminds me, that maybe tha will be the future. Mass cars for mass of the people, but Luxurious for those will want to own one and will be able to afford it.

I thing that this is enough of talking and I invite you to check out the gallery to get an impression of what me and my camera have experienced today.


1 Lets goPrišel je zopet ta čas, čas za oddih, za nova spoznanja, kaj in kako dogaja drugje izven domačega vsakodnevnega okolja.

Najprej sva mislila z Asjo odpotovati v ZDA, a glede na razpoložljiv čas in dejstvo, da se je ECB odločila razvrednotiti EUR napram USD, je botrovalo alternativi. In nekako naravno je prišla končno na vrsto Španija. Espana – že leta si želim obiskati to državo, imel sem tudi idejo, da bi tja odpotoval z motorjem. Morda nekoč, a tokrat je bil izlet nadaljevanje mojih izletov z otroci, no sedaj so že mladostniki. Taka variant preživljanja skupnega časa je edinstvena. Z Asjo sva bila posvečena le en drugemu in si delila najine izkušnje, poglede, občutke in najine dogodke, ki nama bodo za večno ostali v spominu. In le to je edino kar bo ostalo, ko bomo enkrat prešli v leta, ko se da od spominov lepo živeti.

Pa kar k opisu izleta. Celotno zadevo sem kot ponavadi izpeljal v samorežiji. Tako sem uporabil zopet mojo najpriljubljenjšo spletno stran Expedia.de. Dejstvo je, da pri takih zadevah ne iščeš le najboljše cene, pač pa tudi neko mero gotovosti, da bo vse v redu, ko se pojaviš na šalterju letalskega prevoznika ali recepciji hotela. Zgodilo se mi je namreč že, da sem ob prihodu na letališče doživel, da sem kljub potrjeni rezervaciji leta spletnega ponudnika ostal brez sedeža na letalu – in takrat je dobro imeti „močnega“ partnerja, ki napako efektivno odpravi – kar Expedia tudi je uspela.

Tako sem iskal lete in prenočišče, kot tudi določene vstopnice za ogled zanimivosti. V Španiji pri nakupu vstopnic ne boste nič privarčevali (kot na primer v Londonu), pač pa se izognete čakanju v dolgih vrstah na blagajnah, ponekod pa greste tudi mimo čakajočih za vstop.

Asja je prišla v petek proti večeru iz Ljubljane na Frankfurtsko letališče. Sam sem bil na poti iz Budimpešte in leti so bili odmerjeni tako, da me je Asja morala počakati v Frankfurtu. Snidenje je bilo sladko in veselo in v isti minuti, ko sva se objela, se je najina dogodivščina pričela. Brž domov, premetat prtljago, hitra večerja, nekaj uric spanca in v soboto zjutraj sva bila zopet na letališču. Tokrat iz terminala 2 z letalskim prevoznikom Air Europa. Do tega izleta nisem niti vedel, da obstajajo. Pač eden lokalnih španskih nizkocenovnikov. Povratni let skupaj s 3 nočitvami z zajtrkom je stal 778 EUR. Moram jih pohvaliti. Čisto letalo, dovolj prostora, prijazno kabinsko osebje in točnost. Kvalitete, katerih poleg ugodne cene pač nekako pričakuješ.  Ok, vodo si moraš pač dokupit, kakor vem, sedaj tudi na Adria Airways – ki pa ni nizkocenovnik. Let traja iz Frankfurta 2 uri in 30 minut. V ceno prevoza je vključen tudi 1 kos prtljage, ki jo oddaš na šalterju.

Pristanek na Madridskem letališču ni hitra zadeva, saj smo od trenutka pristanka pa do ustavitve letala potrebovali nekje 20 minut. Dejansko smo se z letalom peljali po pisti od enega letališča pa do drugega – to je drugega terminala.

Prtljaga je prišla relativno hitro. Prevoz iz letališča do mestnega središča je z avtobusom Exprés Aeropuerto– le 3 postaje O’Donell, Plaza de Cibeles in zadnja Atocha, ki pa je operativna le med delavniki. Bus pride vsakih 15 minut.  Vozovnico kupiš na busu in stane 5 EUR na osebo enosmerno.

Od postaje Plaza de Cibeles pa do hotela sva potrebovala peš nato še manj kot 10 minut.

Torej, Madrid – glavno mesto Španije. 3 dni sva namenila tej evropski prestolnici. Morda za koga banalno, a neizmerno me spominja na London. Tako kraljevsko mesto.

Hotel Regina – Calle de Alcala – 3* – Lokacija izjemna – poleg ulice Gran Via – 3 minute daleč. Manjši hotel – Soba futuristično moderna – nova/prenovljena. Osebje zadržano, a prijazno in uslužno. Zajtrk izjemno zadovoljen, opažam, da si večina gostov postreže s šampanjcem – hm, ne moreš verjeti, koliko ljudi ga rado pije, če je “zastonj”.

Ta dan sva imela planirano za prosto potepanje po mestnem središču, ki ga je moč obiskati peš. V dokaj normalnem tempu si v enem dnevu videl zelo veliko. Hop on/off bus priporočam vzeti le za 1 dan, a ker tega nisem vedel v naprej, sem za naslednja 2 dneva že prej preko interneta kupil 2 dnevno vozovnico.  Cena: 38 EUR za oba (odrasli 25 EUR, otroci 13 EUR ‚ Julia Travel)

Moja mala hčerka je zaznala luknjo v želodcu in tudi sam sem se ji pridružil. Tako sva najprej po prihodu v hotel poskrbela za hrano in kar v sosednji ulici zavila v verigo restavracij VIPS glede na veliko gužvo, kar je ponavadi kar dober znak. Na hitro bi ocenil, da je cena prehranjevanja nekje podobna Sloveniji, seveda pa cenejša kot v Nemčiji.

Takoj za tem sva se postavila na začetek znamenite ulice Gran Via in ji sledila navzgor po rahlem bregu. Moram priznati, da sem si Madrid predstavljal popolnoma drugače. Ulice so precej ozke in stavbe višje od pričakovanj. Na momente me je asociiralo celo na New York, še posebej ob pogledu na stavbo Telefonice.

Kakor ponavadi sva se predala ogledom precej po naključju, predvsem z namenom, da vdahneva situacijo in vsakdanje življenje mesta. K temu spada seveda tudi sedenje na klopcah, ki jih tako neizmerno obožujem ali kamnitih ograjah ali stopnicah in opazovanje dogajanja okoli sebe. In Madrid je tako hecno mesto, prideš do konca ulice, pokukaš za vogal in že se prikaže ali kaka neizmerno lepa stavba, spomenik, park, trg ali pa zanimivi ljudje, ki pritegnejo pozornost. In kot že pred leti v Londonu, tudi tu naletiva na Madridski maraton. In prav hudo mi pride, ko gledam teči mojstre po dežju, saj bi se jim tako rad pridružil. Noro, še malo, pa sem tudi jaz na vrsti. Na svojem prvem in to v Ljubljani.

Mestno središče, ki sva si ga ogledala se raprostira med parkoma Parque de el Retiro in kraljevo palačo Palacio Real. Priporočil bi še Prado muzej, ki pa sva ga pustila za najin naslednji obisk. Razlog precej enostaven, tokrat nama je bolj pasalo potepanje zunaj po ulicah in čvekanje, kot čakati v vrsti. Saj veste, da je potrebno za zaužitje razstavljenega biti v danem trenutku tudi ustrezno mentalno naravnan, kar pa v tem času nisva bila. Prado – drugič.

Naslednja 2 dneva sva večino ogledanega v mestnem središču pogledala še iz avtobusnega pogleda, ter seveda nisva izpustila obisk Santiaga Bernabeu – Stadion in muzej kraljevega Real Madrida Cena: 32 EUR za oba (odrasli 19 EUR, otroci 13 EUR ‚ Julia Travel.

Stadion je za vse ljubitelje nogometa nekakšno sveto mesto, četudi nisi goreč privrženec kraljevega kluba. Gre za zgodovino, za strast, za dogodke, ki združujejo in razdvajajo, predvsem pa so zaznamovali in usmerili razvoj tega tako priljubljenega športa. Na momente bi celo rekel, da gre več kot za šport.

Santiago Bernabeu, štadion sredi mesta, med stanovanjskimi zgradbami. Ne morem si predstavljati, kako izgleda na dan tekme, ko stadion napolni prek 85.000 gledalcev. V kolikor ste že prej nabavili preko interneta vstopnice za Tour, potem jih morate na blagajni zamenjati. Blagajna poleg vhoda po stopnišču je namenjena izključno Madridistom – registriranim navijačem kluba. Ogled ni voden in samostojno se podate po poti ogleda. Najprej pogled na štadion iz vrha, kjer osupnete. Dobro, sem dokaj reden obiskovalec Eintracht Frankfurta, ki s svojimi 52.000 gledalci tudi ni prav majhen, a tale je le večji. No pravzaprav višji, gledalci pa so tudi bližje igrišču. Noro mora biti, ko navijači dihajo za vrat gostujočega vratarja. Pot vas popelje nato po stopniščih preko klubskih prostorov, kjer so razstavljeni prav vsi pokali, ter nogometne relikvije bivših in sedanjih igralcev (najdem tudi star Eintrachtov dres), garderob, tušev, predsedniške lože,  press centra, ter hodnika na samo igrišče. Noro! Vsedete se lahko tudi na klop za rezervne igralce.  Po celotnem sprehodu vas želijo slikati v vseh mogočih pozah in vas nato virtualno združiti na fotografiji z izbranimi igralci kluba.

Ogled zaključite v enormno založeni trgovini, kjer sofinancirate miljonske nakupe igralcev. Majice s potiskom presežejo 100 EUR, večina obiskovalcev zapusti štadion z nekim spominkom in prav pogosto je moč videti celotno družino v potiskanih majicah in polnimi vrečkami. Sam se zadovoljim s caffe skodelico, kot navijač Eintrachta pač ne nosim majic drugih klubov 🙂

Naslednji dan se srečamo s prijateljem Primožem, ki živi že skoraj leto dni v Madridu. Tja ga je zapeljala želja po učenju španskega jezika, kultura in ljudje. No, tudi Slovenija mu je pri tem pomagala, saj tu ni našel zaposlitve in poslovnega okolja, ki bi ga motiviral, tako, da se je podal na to pot.

Zanimivo je bilo ob večerji poslušati, kako španci živijo, razmišljajo, preživljajo vsakdan in izredne gospodarske razmere, v katerih so se znašli. No ravno v teh dneh se je pokazalo, da je Španija kar precej dobro obvladala težave in krivuljo stanja obrnila navzgor.  In pri tako velikih gospodarskih velikanih se tak porast kaj hitro pokaže v številu novozaposlenih in družbeni porabi (Repsol, Telefonica, Banco Santander,…).

Zlata vredno je govoriti z nekim “insiderjem”, ki je doživel značaj neke dežele in zna recimo podati neko sliko stanja. Tudi o politiki je zanimivo govoriti in izkaže se, da so Španci mahnjeni na politiko, saj se večina komunikacije giblje okoli nje. Malce me preseneti odnos do kraljeve družine. Pravijo mi, da gre bolj za igro, za fasado, v resnici pa kraljeva družina naj ne bi imela bistvenega vpliva na družbo. Res me preseneti, saj v našem svetu to ne izgleda tako. Tudi pomen in vloga cerkve je dvomljiva, glede na precej katoliško zgodovino.

Hrana – enostavnost prednjači. A najbolj se me dotakne pršut. Skoraj v vsaki ulici je pršutarna, ki že za 1 EUR prodaja 10 dag pršuta v žemlji. Jamon – res je dober in zaradi mene sem komot naslednje 3 dni na njem:) Hecam se, a najedel sem se ga toliko, kot v zadnjih 2 letih ne.

Tapas – majhni krožniki raznolikosti, a enostavnosti na posameznem krožniku, vam bodo pričarale prigrizke, ki pa se tvorijo sestavni del prehranjevanja špancev preko dneva.

V torek zjutraj sva poletela proti Barceloni. Najprej sem gledal, da bi ta transfer opravila z vlakom. A izkazalo se je, da je nakup karte precej zakompliciran, pa tudi ne tako poceni.  In da sem se zakompiciranosti izognil, sem za transfer uporabil let letalskega prevoznika Vueling in skupaj s 4 nočmi v hotelu Silken Diagonal Barcelona plačal 622 EUR. Hotel ima 4 zvezdice in je precej luksuzen. Dodatno k tem je potrebno prišteti še cca. 50 EUR za 2 kosa prtljage. Vueling namreč zaračuna vsak kos prtljage poleg osebne kabinske prtljage.

Transfer iz letališča – obstajata 2 opciji:

  • Express bus – Cena 5 EUR po osebi enosmerna – vožnja traja kakih 20 minut do Plaza Espanyol – naprej do hotela (postaja Glories) pa s podzemno – torej še kakih 15 minut.
  • Mestni bus – priporočam kupiti vozovnico T-10 – cena cca. 10 EUR – tako vas bo stala voznja manj kot 1 EUR – voznja traja kakih 45 minut

T10 je mozno uporabiti na tramvajih, mestnih busih in podzemni. Je prenosljiva in uporabna za 10 vozenj – prestopanje znotraj ure in pol je smatrano kot ena voznja.

Ker je bilo potrebno iti nekam drugam kupiti to T10 vozovnico, je tokrat ob prihodu v Barcelono nisva kupila in se do mesta odpeljala z Express busom, nato pa jo le kupila, ko sva v Playa Espanyol prestopila na podzemno železnico.

4 postaje do Glories in prišla sva do najnovejšega dela Barcelone. Hotel je prav neposredno poleg brata dvojčka londonskega Gerkina – Torre Agbar.

155

2 km do morja, do rajskih plaž Barcelone. Torej, tukaj moram povedati naslednje. Sem v obdobju, ko kronično pogrešam morje. Že kar malce preko meje normalnega in že pogled iz letala me je navdušil v taki meri, da je zopet na površje skočil “otrok v meni” in mama bi zopet dejala, “pa kdaj boš ti že odrasel”. A ne gre mama, ne gre:) Morjeeeeeee. Prva stvar, ki sva jo naredila po pristanku v hotelu  – Platja de la Marbella (web cam).  In od tam do večera nisva več šla nikamor. Kake 4-5 plaž je v skupni dolžini kakih 5 kilometrov. Mivka, tista, ta fajn, ta težka. In morje čisto, kristalno čisto, in ne tako mrzlo, a žal zaradi svežega tatuja ne morem v vodo, grrrr. No, do kolen pa vsekakor! Ufff, ure bi lahko tam ostal in Asja tudi. Kot 2 majhna otroka švigava po mivki in valovih in se nastavljava soncu. V Madridu je malce pozabilo na naju, a s je tukaj vrnilo – na polno! Ok, mislim, da sem našel eno tistih destinacij, kjer si rečeš, hm, tule bi pa lahko si predstavljal preživeti del življenja.

In Barcelona se popolnoma razlikuje od Madrida, prav nobene povezave ne vidim, druga država, ljudje, vzdušje. Bolj beli so tu, ne me narobe razumeti ob naslednji izjavi, a nekako so bili ljudje v Madridu po zunanjosti lepši, bolj eksotični, bolj južni, tu v Barceloni pa so bolj beli, skoraj francozi. Čeprav španščine ne govorim, opazim očitno razliko – tu se govori katalonščina. In tako se mi nehote pojavi v misel hotenje tukajšnjih Kataloncev – to je svoja država, odcepitev od Španije. Premalo poznam razmere in zgodovino, da bi o tem sodil ali podal mnenje, zato ostanimo pri tem.

Prejle sem pozabilo omeniti, a tokrat v Barceloni nisva vzela zajtrka. Razlog – pretiravanje s ceno. – celih 27 EUR po osebi na dan naj bi znašala cena zajtrka. Ne pride v poštev. Poleg hotela je morje razne ponudbe in zase sva našla “Nostrum”, prav tako veriga zajtrkovalnic z nama ustrezno ponudbo.

Kaj videti poleg že omenjenega morja, plaže in veselega dogajanja na tem delu, predvsem šport, pa šport, aja pa šport:).

Tudi za Barcelono sem že v naprej kupil karte za 2 dnevni Hop on Bus (dvojna cena napram Madridu 76 EUR), ter Park Guell (14 EUR za oba), obisk Barcinega štadiona Camp Nou (46 EUR za oba), ter vstopnice za obisk bazilike Sagrada Familia (36 EUR).

Barcelona z modernostjo očara, duh olimpijskih iger še vedno živi, pravzaprav mesto živi na račun teh iger, saj je večina današnje moderne arhitekture nastala v tem času in nekako postavila tudi smernico razvoja tega mesta. Stari del mesta ob ulici La Rambla in Židovski četrti tako še bolj dobi na veljavi kot kontrast turistično modernega mesta.

Prav gotovo je Park Guell, če se malce pohecam svetišče polagalcev ploščic oz. mozaikov. Tukaj so si ob vodstvu Antonia Gaudija dali duška keramičarji. Še danes se nadaljuje divja ustvarjalnosti polaganja zapletenih mozaikov na valujoče strukture hiš, ograj, potk, zidov stebrov in pričara se nekakšna pravljična dežela na področju, ker je bi prvotno namen postaviti 40 luksuznih vil na Barcelonskem hribu. In kot še danes mnogokrat videno, se je zaradi finančnih razlogov to sfižilo in nekako je postal Park.

Gaudi je arhitekturni guru Barcelone svojega časa, in še danes je aktivno njegovo nedokončano delo – to je bazilika Sagrade Familie. Asja ni tako zelo navdušena na sakralnimi zgradbami, a tukaj je ostala brez besed. Že zunaj je prepoznavna, edinstvena, a šele notranjost jo je očarala. Sama arhitektura, postavitve v prostoru in zraku, višine in igre barv, ki jo proicira svetloba skozi barvna stekla je edinstveno, do sedaj ne videno in navdušujoče. Ure bi lahko sedel v Sagradi in opazoval divje in obenem natančno ustvarjanje.

V baziliki naju je ogovorila manjša skupina ameriških turistov, ki sva se jim zdela simpatična in beseda je dala besedo in zaupali so nama, da so obiskali tudi Slovenijo in da se enostavno ne morejo načuditi Evropi nasploh, da je koncentracija zgodovinskih spomenikov, umetnosti in točk za oglede tako močno. V Ameriki naj bi se peljal daleč, daleč, da si lahko kaj pametnega ogledaš, v Evropi pa lahko na kratkih izletih vidiš svetovno znane znamenitosti. Povabili so naju v Boston, nekoč prav gotovo, želel bi namreč enkrat odteči tudi ta maraton.

Z busom sva dobršen del dneva posvetila osrednjem olimpijskem štadionu Estadi Olímpic de Montjuic Lluís Companys na planoti na Barcelono, v botaničnem parku Jardi Botanic in vsem kar se je v tem naravi obdanem delu Barcelone dalo videti. Dobro sva se nahodila, ter dan zaključila z obiskom Camp Nou – drugem nogometnem svetišču Španije. Moderen kompleks, nekaj popolnoma drugačnega kot Santiago Bernabeu. Priznam – Madrid me je bolj očaral. Camp Nou je namreč novejši, več aluminija, skoraj sterilen. A še vedno vreden ogleda. Ogled je potekal podobno, je da tukaj ni moč obiskati Press centra, domačih garderob in tudi na klop za rezerven igralce ni moč posaditi svoj prečastite. Ja, kaj naj rečem, sem le bolj Madridista, kot Barcaš:) Seveda za mojim klubom – Eintracht!

Še bi lahko pisal in pisal in poskušal pričarati neizmerno lepo izkušnjo, a morda bo zadosti z besedami, pa morda uspe še galerija fotografij kaj postaviti na svoje mesto. Če pa se pojavi kako vprašanje ali nasvet, pa kot vedno – sporočite. Vedno se odzovem, čeprav včasih z zamikom.


Manja me je pocukala za rokav za nekaj, kar je tudi mene malce motilo do sedaj. Insicer je na levi strani možno objaviti linke le do zadnjih 50 objav, starejše pa je potrebno najti preko arhivskega koledarčka, kar pa je res malce nerodno. Zato tokrat objavljam tukaj pregled oz. kazalo vseh do sedaj objavljenih postov (jooj, saj se jih je kar nekaj nabralo), da bo lažje kaj najti, Ko pa bo WordPress kaj boljšega omogočil, pa se tega potem tudi poslužim.

Lep poletni pozdrav

No. Naslov Objavljeno
1 Pozdravljen svet! 01/01/2010
2 Ali so zaposleni strošek? 01/01/2010
3 Popoldansko delo 02/01/2010
4 Moto dopust SLO – CRO – BIH 02/01/2010
5 Štetje obiskovalcev v prostorih z rešitvijo NetCount 03/01/2010
6 Ne dam toliko! 06/01/2010
7 Enosmerne ulice in parkiranje na Kodeljevem 10/01/2010
8 Dodatno na “Kalvarija, če te čez vikend zaboli zob” 01/02/2010
9 Fenomen tope bolečine ob klubski mizici… 02/02/2010
10 Sramota Kodeljevega – Kino Triglav 01/03/2010
11 Izlet v London 03/05/2010
12 Nekaj na temo optimizacije… by E.Leclerc 11/06/2010
13 Informativni preračun CHF/EUR obrokov/anuitet 26/08/2010
14 Zaposlitev v tujini – Nemčija 1. del 08/11/2010
15 Zaposlitev v tujini – Nemčija 2.del 02/12/2010
16 Zaposlitev v tujini – Nemčija 3. del 02/12/2010
17 Zaposlitev v tujini – Nemčija 4. del 09/12/2010
18 Zaposlitev v tujini – Nemčija 5. del 16/12/2010
19 Živeti in delati v Frankfurtu 08/01/2011
20 Moje delo v Frankfurtu… 19/01/2011
21 Sony NWZ-E453KB MP3-/Video-Player… odsvetujem! 23/01/2011
22 Mnjam… 26/01/2011
23 Bethmännchen – Frankfurtska marcipanova sladica 03/02/2011
24 Turbo kapitalizem – zdaj si, zdaj te ni! 11/02/2011
25 DB – Deutsche Bahn! Go F… yourself! 16/02/2011
26 Nemške bančne posebnosti 04/03/2011
27 Gorivo Super 95 E10 brca v temo 05/03/2011
28 Gestohlenes Fahrrad – Stolen bicycle 13/03/2011
29 Po treh mesecih v Frankfurtu 26/03/2011
30 Obisk pri zdravniku 08/04/2011
31 Optika Fielmann – izkušnja 10/04/2011
32 Izlet v Mainz 13/06/2011
33 Po 8 mesecih v Frankfurtu… 20/08/2011
34  IAA 2011 18/09/2011
35 10.000 obiskov 19/09/2011
36 MTB Canyon Nerve XC 6.0 02/10/2011
37 Živeti in delati v Frankfurtu 2 11/10/2011
38 IDO World Show dance Championships 2011 Riesa 26/11/2011
39 Vesel Božič in srečno Novo leto 2012 17/12/2011
40 Dobrodošli v letu 2012 07/01/2012
41 Slovensko popoldne v Frankfurtu 15/01/2012
42 2011 in review – pregled dogajanja na blogu 16/01/2012
43 Leto 2 mojega dela v tujini 22/01/2012
44 Denar in otroci 12/02/2012
45 Stavka v javnem sektorju 18/04/2012
46 Obisk Wave-Gotik-Treffen v Leipzigu 27/05/2012
47 Državno prvensto v modernih tekmovalnih plesih – Medvode 2012 11/06/2012
48 Frankfurt – moja sedanjost 19/06/2012
49 Na pot v Bangalore 14/08/2012
50 Prispel v Bengaluru 16/08/2012
51 Sobota v Bangaloreju 20/08/2012
52 Ramadan, prazničen ponedeljek 20/08/2012
53 Odhod 27/09/2012
54 IDO Jazz and Modern Dance World championship Frankfurt 2012 07/10/2012
55 Delo v Nemčiji – pismo z vprašanji bralca 11/10/2012
56 Nakup in prodaja nepremičnine, ah… 15/10/2012
57 Moja pot – Indija 05/11/2012
58 Stanovanje, hrana, prosti čas ali koliko lahko stane življenje v Nemčiji? 11/11/2012
59 Riesa 2012 Show Dance World Championship announcement 21/11/2012
60 Riesa 2012 Show Dance World Championship 02/12/2012
61 Delo v Nemčiji – izkušnja bralca 13/12/2012
62 Riesa 2012 Show Dance World Championship – some video shots 16/12/2012
63 Vesel Božič in srečno Novo leto 2013 19/12/2012
64 2012 in review 30/12/2012
65 Izlet v Amsterdam 18/01/2013
66 Bovec – Kanin – smučarija ali pač ne? 08/03/2013
67 Oddaja davčne napovedi v Nemčiji 13/03/2013
68 50000 14/03/2013
69 Obisk v Sloveniji 16/04/2013
70 »…kdor za prihodnje dni ne skrbi, življenja vreden ni…« 18/04/2013
71 Cene najema in nakupa nepremičnin v Nemčiji 12/05/2013
72 Fotografije iz valete 15/06/2013
73 Razmišljanja ob dvigu DDV 05/07/2013
74 Zemljiška knjiga ali kako te razlastijo 26/07/2013
75 Gasilcem “kapo dol” 07/08/2013
76 Riesa IDO Show Dance World Championship from a different perspective 2007 – 2012 12/08/2013
77 Semaforji so lahko tudi taki… 15/08/2013
78 2014 Cene vinjet v Evropi / Vignetten Preise Europa / Prices vignettes Europe 12/09/2013
79 Oddaja davčne napovedi v Nemčiji – 2. del – DURS Slovenija 17/09/2013
80 IAA Frankfurt 2013 18/09/2013
81 Izkušnja bralca – sedaj po nekaj mesecih v Nemčiji 19/09/2013
82 Sodelovati na štafetnem Frankfurtskem maratonu 22/09/2013
83 Delo v Avstriji – Majina bogata izkušnja 06/10/2013
84 Leto 3 mojega življenja v Nemčiji 23/10/2013
85 Slovensko ali nemško državljanstvo? 14/11/2013
86 Izkušnja po štafetnem teku na BMW Frankfurt Marathon 2013 19/11/2013
87 Show Dance World Championship 2013 Riesa Germany 30/11/2013
88 Riesa IDO Show Dance World Championship from a different perspective 2007 – 2013 09/12/2013
89 2013 – črta pod letom 17/12/2013
90 Google.de Zeitgeist 2013 – Pregled najbolj iskanih izrazov v Nemčiji 18/12/2013
91 Vesel Božič in srečno Novo leto 2014 19/12/2013
92 Slovenski vojak v JLA 1990 – 1991 in izborjena svoboda, ki ni sama po sebi razumljiva 15/01/2014
93 Nakup GPS ure in izkušnje s Suunto Ambit2 S HR 22/01/2014
94 Demolition of the AfE Skyscraper Frankfurt 2.2.2014 02/02/2014
95 Spoznanje… 25/03/2014
96 Triumph Street Triple R – ABS 2014 14/04/2014
97 Happy Eastern 20/04/2014
98 Slovenija – On the evil side of the Alps ali “Zločinskost Slovenije je brezmejna” 25/04/2014
99 Izlet v London – drugič 14/05/2014
100 Homofobija ob eurovizijski zmagi Avstrije 19/05/2014
101 Je Piran hrvaški? In Istra avstrijska riviera? 03/06/2014
102 Junij 2014 06/06/2014
103 September dvatisoč štirinajst 03/09/2014
104 IDO Show Dance World Championship from a different perspective 2007 – 2014 09/09/2014
105 Za strica Milana 23/09/2014
106 Grem naprej… 30/09/2014
107 Kateri bančni stroški najbolj razburjajo Nemce? 16/10/2014
108 Obisk v Sloveniji in nastop na 19. Ljubljanskem polmaratonu 04/11/2014
109 Poslovna priložnost po Hongkongško 05/11/2014
110 Poraz škotskega viskija ali kako je postala Azija vodilna Whiskey sila 06/11/2014
111 Kazalo objavljenih postov – Table of content 07/11/2014
112 Evropska centralna banka naj poskrbi za stanovanjski problem svojih zaposlenih 11/11/2014
113 25-letnica ponovne združitve Nemčije – dogodek, ki združuje… 12/11/2014
114 Objava rezultatov analize najpriljubljenejših zaposlovalcev v Nemčiji – Inženirski poklici 12/11/2014
115 Objava rezultatov analize najpriljubljenejših zaposlovalcev v Nemčiji – IT/Informatika 12/11/2014
116 Objava rezultatov analize najpriljubljenejših zaposlovalcev v Nemčiji – Znanstveno-raziskovalni poklici 17/11/2014
117 Objava rezultatov analize najpriljubljenejših zaposlovalcev v Nemčiji – Medicina/Zdravje 17/11/2014
118 Objava rezultatov analize najpriljubljenejših zaposlovalcev v Nemčiji – Ekonomski poklici 19/11/2014
119 Objava rezultatov analize najpriljubljenejših zaposlovalcev v Nemčiji – Humanistične vede 20/11/2014
120 Objava rezultatov analize najpriljubljenejših zaposlovalcev v Nemčiji – Pravo 21/11/2014
121 Nemčija v številkah malce drugače 26/11/2014
122 The change of paradigm – How I changed recently my views on Branch networks 02/12/2014
123 Tujci v Nemčiji – v številkah 09/12/2014
124 Motoristična navigacija Garmin Zumo 340 LM 12/12/2014
125 Vesel Božič in srečno Novo leto 2015 17/12/2014
126 Pozdravljeno leto 2015 08/01/2015
127 2015 Cene vinjet v Evropi / Vignetten Preise Europa / Prices vignettes Europe 12/01/2015
128 Švicarska nacionalna banka umaknila podporo EUR-CHF pri 1,20 15/01/2015
129 Finančni strokovnjaki trdijo, da so od nekdaj bili proti uvedbi tovrstnih kreditov… 22/01/2015
130 Informativni preračun CHF/EUR obrokov/anuitet 01/02/2015
131 H2O – ZAPRI PIPO – TAKOJ! 12/02/2015
132 H2O – TURN OFF THE TAP – NOW! 14/02/2015
133 H2O – WASSERHAHN ABDREHEN – JETZT! 14/02/2015
134 H2O – Κλείσε τη βρύση – ΤΩΡΑ! 14/02/2015
135 H2O – 蛇口を閉めて節水を – NOW! 14/02/2015
136 H2O – DRAAI DE KRAAN DICHT – NU! 14/02/2015
137 H2O – FERMEZ LE ROBINET – MAINTENANT! 14/02/2015
138 H2O – OPRIŢI ROBINETUL – ACUM! 19/02/2015
139 H2O – ZATVORI SLAVINU – ODMAH! 25/02/2015
140 Pod dvema urama… 11/03/2015
141 Išče se MS SQL in .NET razvijalec za zaposlitev v Ljubljani 20/03/2015
142 H2O – ট্যাপ বন্ধ করুন – এখন! 06/04/2015
143 Fotografije iz valete 2015 – OŠ Ketteja in Murna 13/06/2015
144 Izlet v Madrid in Barcelono 21/06/2015

 


Ljubljana, Center kulture Španski borci, 12.6.2015

Galerija je bila optimizirana za spletni ogled.